- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Bolečine pri starostniku

Mednarodna združenja za proučevanje bolečine definirajo bolečino kot ”neprijetno čutno in čustveno zaznavo, ki je povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva” (Skinder Savič et al,. 2010 povz. po IASP).

Vrste bolečine ločimo: (Skinder Savič et al., 2010):

·         Glede na FIZIOLOŠKO VLOGO: fiziološko bolečino (opozorilna bolečina), patološko bolečino (kronična bolečina).

·         Glede na TRAJANJE BOLEČINE: akutna bolečina (ob bolečinskem dražljaju), kronična bolečina (dolgotrajna)

·         Glede na LOKALIZACIJO BOLEČINE: somatska bolečina (v koži), visceralna bolečina (bolečina notranjih organov).

·         Glede na NASTANEK BOLEČINE: nociceptivna bolečina (nociceptorji) nevropatska bolečina (poškodba živca), psihogena bolečina.

Bolečino zaznamo zaradi posebnih perifernih nociceptorjev (prosti končiči bolečinskih receptorjev), ki se vzpostavijo ob dražljaju, ki je močnejši od običajnega. Bolečina je lahko ostra, topa, krčevita, pekoča… Točno naravo bolečine pa lahko opiše le posameznik sam. Z izkušnjami se jo nauči spejemati, ocenjevati ter opisovati (Skinder Savič et al,. 2010).

Veliko starih ljudi sprejema bolečino kot nekaj normalnega, zato zanjo velikokrat ne povedo, tako bolečina ni ustrezno zdravljena ali pa sploh ni zdravljena, kar ljudi ovira pri vsakdanjih opravilih. Občetek nemoči pa vodi v depresijo, čustveno neravnovesje, anksioznost, nespečnost, telesno nezmožnost, poslabšajo pa se tudi spremljajoča bolezenska stanja (Godec et al., 2004).

 

1        REŠEVANJE PROBLEMA S POMOČJO ZN

Da bolečino znamo omiliti moramo najprej vedeti, kako zelo močna je. Za lažje ocenjevanje poznamo različne lestvice. Najpogosteje se uporablja vizualno analogna lestvica (VAS), kjer bolnik oceni moč bolečine od 1 do 10. Poznamo pa tudi številčne lestvice, opisne lestvice, ter lestvice smejočih obrazov (Skinder Savič et al., 2010).

Bolečino istočasno zdravimo nefarmakološko (kirurški posegi, pogovor, zagotovitev mirnega okolja in počitka, masaža…) in  farmakološko (analgetiki).

Analgetike najdemo v obliki tablet, kapljic, intravenoznih infuzij in inekcij. SZO pa jih je razdelila v 3 različne skupine: šibke (1. stopnja), srednje močne (2. stopnja) in močne (3. stopnja). Katera vrsta analgetika in na kakšen način naj bi bolnik dobil predpiše zdravnik.
Naloga MS pa je, da upošteva navodila (čas aplikacije in pravilni odmerek.

 

2        KRITIČNO MNENJE

Odsotnost bolečine je zelo pomembno za bolnika. S tem ko bolečina ni pristona se bolnik lahko osredotoči na skrb za boljšo kondicijo in za boljše zdravje, saj njegove misli niso ostredotočene na njegovo bolečino. Bolnik tako lažje sledi navodilom in jih s tem tudi upošteva. Pomembno je tudi da bolečino začnemo zmanševati v začetni fazi, saj smo tako bolj uspešni. Pri starostnikih pa se pojavi problem, saj se jim bolečina, ne zdi tako pomembna, predvsem pa jo pripisujejo letom. Pomebno je da jih o prisotnosti bolečine večrkat povprašamo in o prisotnosti bolečine obvestimo zdravnika.

 

3        LITERATURA

Verčko Pernat S, Kisner N, Rozman M, Klasinc M. Zdravstvena nega 2. Maribor: Založba Pivec; 2006.

Skinder Savič B, Kaučič M, Filej B, Skinder Savič K, Mežik Veber M, Romih K, Pivač S, Zurc J, Prebil A, Bahun M. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2010: 159-66.

Godec M, Omejc H. Obladovanje bolečine pri starostnikih. Ljubljana; 2004. Dostopno na:

http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-10/777-781.pdf (5.3.2013)