- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Bolnišnične okužbe – vaja vprašanja in odgovori 2013

Kaj so BO oz. okužbe povezane z zdravstvom, in kako jih časovno opredelimo? Kdo vse lahko zboli za BO? Na katerih oddelkih so pogostejše in zakaj?

BO je vsaka bolezen, povzročena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici. Časovno jih opredelimo:

Zboli lahko zdravstveno osebje pri delu. Okužbe so pogostejše na oddelkih za intenzivno zdravljenje ali nego, abdominalna kirurgija in odvisno je tudi od pogojev oddelka.

2. Katere so najpogostejše BO?

Najpogostejše BO okužbe sečil, okužbe kirurških ran, sepse in pljučnice.

3.  Dejavniki tveganja za nastanek BO s strani bolnika:

Dejavniki tveganja zaradi posegov:

Dejavniki tveganja zaradi okolja:

Dejavniki tveganja zaradi mikrobov:

4. Rezervoar okužbe je mesto, kjer se mikrob zadržuje in razmnožuje

Vir okužbe- od koder mikrob prihaja na gostitelja (človek, živali, okolje, hrana).

Poti prenosa okužbe: z dotikom-neposrednim ali posrednim, po zraku(kapljično, aerogeno), preko krvi in drugih kužnih tekočin in preko skupnega vira-hrana, voda.

Preko zraka se prenašajo:

*Kapljični-virus gripie, meningokok

*Aerogeno-bacil TBC, aspergilus(plesen)

S stikom:

*Rota virus, RSV, MRSA, VRE

Fekalno oralno

*povzročitelji bolezni prebavil (salmonele, kampilobaktri, šigele)

*virus hepatitisa A

Preko zraka in s stikom: anterovirusi, norovirusi

Paranteralni: virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, virus HIV

 

5. Eksogena okužba je zunanja okužba preko človeka (bolnik, rekonvalescent, klicenosec), okolja, vode in hrane. Endogena okužba je notranja okužba.

6. Kako preprečujemo BO?

BO preprečujemo z odstranjevanjem virov okužbe iz bolnišničnega okolja( s sterilizacijo inštrumentov, sterilizacijo infuzijskih tekočin, testiranjem krvi in krvnih proizvodov in čiščenjem ter dezinfekcijo okolja), obvladovanjem virov okužbe (prepoznavanje asimptomatičnih nosilcev povzročiteljev bolezni), onemogočanje prenosa povzročiteljev iz vira na občutljivega gostitelja in povečanjem odpornosti gostitelja (cepljenje, dobra oskrba bolnikov).

7. Posledice BO:

-daljše zdravljenje

-večja obolevnost, umrljivost

-višji stroški

-nezadovoljnost pacientov

8. Katera je veljavna zakonodaja?

Veljavna zakonodaja na področju BO v SLO je Zakon o nalezljivih bolezni. Ur. L. RS 33/06, člen 43-45.

9. Kako je v SLO organizirano obvladovanje okužb v zdr. ustanovah?

Vsi zaposleni izvajajo program preprečevanja BO, spremljajo okužbe, napišejo program zaščite.

KOBO-komisija za obvladovanje BO

ZOBO-zdravnik za obvladovanje BO

SOBO-medicinska sestra za obvladovanje BO

NAKOBO-nacionalna komisija za obvladovanje BO

10. Normalna mikrobna populacija je na vseh površinah, ki so lahko v stiku z zunanjim svetom. So zaščita, ki preprečujejo, da bi se naselili drugi MO, ki bi naredili škodo. Najdemo jih na koži, sluznici, očeh, ustih, požiralniku.

11. Komenzali-MO, ki normalno živijo na površini in ne povzročajo škode

Opurtunistični MO- vstopijo v območje, kjer ni normalne mikrobne flore in povzroči obolenje

Patogeni MO- škodujejo neposredno, ker izločajo encime oz.strupe, imajo ovojnice, da se jih telo ne more ubraniti.

12. KONTAMINACIJA Z MIKROBI-onesnaženje kože in sluznic

KOLONIZACIJA-prisotnost in razmnoževanje MO

OKUŽBA- prisotnost in odziv imunskega sistema

13. Bakterije ki najpogosteje povzročajo BO: Escherichia coli, Staphylococcus aureus, drugi stafilokoki, enterokoki, Pseudomonas

14. RESPIRATORNI VIRUSI :  v. influence, rinovirusi, respiratorni sincicijski virus – RSV

VIRUSI GASTROENERITISOV: rotavirus, norovirus, adenovirusi

OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI– redkeje: virus rdečk, virus ošpic, herpesvirusi (virus varičele – zostra), virus hepatitisa (VHA, VHB, VHC)

15. Glivične BO najpogosteje nastanejo:

pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnostjo organizma:

>zaradi bolezni (npr. AIDS)

>načini zdravljenja (kemoterapija, transplantacije organov in kostnega mozga, širokospektralni antibiotiki)

> zaradi posegov (trajni žilni katetri, parenteralna prehrana, več op. posegov)

> pomembna dejavnika: trajanje zdravljenja, zdravljenje v intenzivni enoti

po zdravljenju z antibiotiki

16. Kako so glede okužb povezani družbeno okolje in zdr. ustanove?

Družbeno okolje in zdravstvene ustanove so povezani z kroženje pacientov, zdravstvenimi delavci in obiskovalci.

17. Od česa je odvisen prenos okužbe v družbenem okolju?

Prenos okužbe je odvisen od ozaveščenosti posameznika, vrste okužb in higienskih navad.

18. Nastanek za BO sečil: vstop mikrobov v sečila (najpogosteje iz črevesa, zunanjega splovila ali nožnice), ascendentno širjenje ( širjenje navzgor iz sečnice), pritrditev na sluznico, razmnoževanje, povzročanje vnetja

Dejavniki tveganja: trajne kateterizacije (dlje ima bolnik kateter, večja je možnost za okužbo), mikrobna kolonizacija odtočne vrečke, napake pri ravnanju s katetrom (neustrezna higiena katetra), starost, ženski spol, diabetes mellitus, slabše delovanje ledvic, urološke bolezni – potrebni posegi.

19. Kako pogosto so BO sečil povezane z urinskim katetrom in drugimi posegi v sečila?

Okužbe sečil so najpogostejše BO, predstavljajo 40 % vseh BO.

80% ali več je povezanih z uporabo urinskih katetrov, 5-10 % zaradi posegov v sečila.

20. Mikrobna kolonizacija sečil ob UK:

Z bakterijami in glivami:

1. ob vstavitvi katetra

2. po vstavitvi: prehajanje mikrobov:

-skozi svetlino katetra (intraluminalno)

– vzdolž površine med sluznico in kat. (ekstraluminalno)

– mikrobni film v urinski vrečki

Možna vstopna mesta za okužbo: vhod v sečnico, stik med katetrom in nastavkom urinske vrečke, mesto za odvzem vzorcev seča, vračanje seča iz vrečke proti sečnici, če vrečka nima zaklopke ali suhe komore, stišček za izpust seča.

Možnosti okužbe:

•brez simptomov – asimptomatska bakteriurija

•cistitis

•akutni pielonefritis

•kronični pielonefritis ( običajno brez simptomov)

•bakteriemija

•septikemija

21. MIKROBURIJA: prisotnost mikrobov v urinu ”predstadij okužbe”

OKUŽBA: MO prodrejo v tkiva in povzročijo obolenje

22. Naravna obramba človekovega organizma pred okužbo sečil:

-naravna odpornost, imunski sistem, fagocitoza

23. BIOFILM: Nastane na trdni površini, potopljeni v tekočino, določene bakterijske vrste so sposobne pritrjevanja na te površine. Bakterije so bolj odporne proti antibiotikom; izločajo različne polisaharide in druge snovi, ki ustvarijo zaščitno plast. primeri: biofilm na notranji ali zunanji površini katetra, zobni plaki,…

24. Preprečevanje okužb v zvezi z UK:

* upoštevanje striktno indikacij za vstavitev

* strožje indikacije za perioperativno uporabo

*čim krajši čas kateterizacije: vsak dan moramo preučiti ali bolnik kateter še potrebuje

*poseg opravlja le izobraženo osebje z aseptično tehniko (pravilno ravnanja –kateter, odtočni sistem- ni ustrezna higiena, naga meatusa uretre)

25. Najpogostejše okužbe dihal:

> okužbe zg. dihal : gripa

> okužbe sp. dihal : bolnišnična pljučnica

 

26. Nastanek za bolnišnično pljučnico: kolonizacije sluznic zg. dihal z možnimi povzročitelji BP, aspiracija, refluks, dolgotrajno umetno predihavanje, roke osebja, kirurški posegi in poškodbe ( glava, vrat, prsni koš, zg. del trebuha)

Dejavniki tveganja za bolnišnično pljučnico: dolgotrajno umetno predihavanje, stik z respiratorno opremo in pripomočki, bolniki v intenzivnih enotah

27. Pogoji za razmnoževanje legionel v bolnišničnem vodovodne sistemu:

Legionela je bakterija, prisotna v vodah v naravi, z vodo pride v vodovodno omrežje v bolnišnico. Če so ugodni pogoji s v vodovodu bolnišnice razmnožuje :

-temp. vode 20-50°C (< 20°C se ne razmnožuje, > 60°C ne preživi)

-usedline, mulj, biofilmi in druge org. snovi

-vodni kamen

-gumene cevi

-mrtvi rokavi

28. Kaj je legioneloza?

Je obolenje dihal, okužimo se z vdihom in ne uživanjem.

Predpisan sistem preprečevanja okužb: ustrezna temp. vode v vodovodnem omrežju, ustrezna temp. vode v grelcih vode, stalen pretok vode v omrežju, preprečevanje zastajanja vode-odstranitve vseh mrtvih vodov, odstranitev ali redno čiščenje mrežic na pipah, čiščenje in vzdrževanje pip, odstranjevanje vodnega kamna, uporaba sterilne vode za vlaženje zraka. izvajanje vseh predpisanih aktivnosti –stalen nadzor, izobraževanje vseh vključenih (vzdrževalci, higienik, ZD ), reden sanitarno mikrobiološki nadzor pitne vode

29. Nastanek in dejavniki tveganja za okužbo kirurške rane je odvisen od:

-bolnika ( starost, spl. st., spremljajoče bolezni)

-vrste operacije: čiste / kontaminirane rane

-pogojev v rani (obsežnost, globina, prekrvljenost, kontaminacija)

-trajaje op.

-mikrobov (patogenost, št., odpornost proti antibiotikom)

Dejavniki: bolnikova koža, osebje: nos, koža, usta, lasje, operacijsko perilo, instrumenti in dr. oprema (sterilizacija, transport, hranjenje, odpiranje, izpostavljanje ob dolgotrajni op., …), zrak v op.prostoru.

30. Preprečevanje BO dihal, okužb kirurške rane:

BO dihal: Higiena rok, ukrepi standardne izolacije, ustrezno izvedeni postopki ZN, odstranjevanje izločkov iz dihalnih poti, sterilizacija ali razkuževanje pripomočkov in opreme, po potrebi respiratorna in aerogena izolacija.

Preprečevanje okužb kirurških ran: priprava bolnika (dan pred op: odvajanje, oprhanje, umivanje las. Na dan op.), higienski režim v operacijski dvorani, strogi pogoji asepse: prostori: ločevanje čistih in nečistih poti, zrak: op. Soba naj bo prazna, omejeno gibanje, filtracija zraka, vzdrževanje klimatskih naprav, filtrov, osebje: sterilno perilo, razkuževanje, sterilne rokavice in druga varovalna oprema, sterilni inštrumenti, čiščenje in vzdrževanje prostorov, opreme in naprav.

 

31. Nastanek in dejavniki tveganja za v bolnišnici pridobljeno črevesno okužbo, najpogostejši povzročitelji bolnišničnih črevesnih okužb:

Povzročitelji:

bakterije: kampilobaktri, šigele, enetopatogene E. coli, clostridium difficile

Virusi: norovirusi (pri vseh starostih), rotavirusi (majhni otroci, starostniki), adenovirusi, virus hepatitis A

Praživali in drugi paraziti: giardia duodenalis, kriptosporidiji, amebe, gliste

Nastanek: Prenos s posrednim ali neposrednim stikom: pomanjkljiva higiena rok, pomanjkanje znanja, pomanjkanje oz preobremenjenost osebja. Okužbe s hrano in vodo: sanitarno-mikrobiološki nadzor hrane in obratov za pripravo (zakonodaja), nadzor pitne vode (zakonodaja). Prenos preko zraka: norovirusi. Okužbe zaradi diagnostičnih postopkov: higiena rok, čiščenje in razkuževanje endoskopov. Zaradi antibiotičnega zdravljenja: porušijo naravno zaščitno mikrobno floro. Pri bolnikih z zmanjšano imunsko sposobnostjo

 

32. preprečevanje bolnišnične črevesne okužbe: anamneza ob sprejemu, ob vsakem sumu z mikrobiološko diagnozo potrdimo ali izključimo okužbo, izvajanje standardnih ukrepov higiene, kontaktna izolacija, po potrebi še kapljična izolacija, o pravilni higieni poučimo paciente in njihove svojce.

33. Okužbe z norovirusi in rotavirusi kot primeri bolnišničnih črevesnih okužb:

Norovirusi: okužena hrana in voda

Rotavirusi:

34. problem odpornosti mikrobov v sodobnem času, problem odpornih bakterij v bolnišnici.

V bolnišnici: Vedno več bakterij odpornih na antibiotike, bakterije se pogosteje prenašajo iz bolnika na bolnika, če pride do okužbe, nastane problem zdravljenja, običajno je enostavnejše preprečevanje okužb z odpornimi in večkratno odpornimi bakterijami.

V sodobnem času: staranje prebivalstva, večanje število imunsko oslabljenih, poraba antibiotikov in podobnih učinkovin izven zdravstva.

 

 

35. Poznati možne posledice okužb z odpornimi bakterijami.

Podaljšano, včasih neuspešno zdravljenje, daljše bivanje v bolnišnici, več je zapletov zaradi okužb in zdravljenja, višji stroški zdravljenja, neredko je daljša tudi kužnost, pri aktivnem prebivalstvu je posledica daljša odsotnost z dela.

 

36. kaj razumemo pod pojmom večkratno odporne bakterije? Najpogostejše večkratno odporne bakterije v bolnišnici in najpogostejši način prenosa.

Odpornost proti trem ali več različnimi vrstam antibiotikov.

Grampozitivne: s. aureus (MRSA-proti meticilinu odporen S. aureus, VISA, VRSA-proti vankomicinu odporen S. aureus) koagulaza negativni stafilokoki (MRSA), enterokoki (VRE- vankomicin odporen enterokok, GMRE-gentamicin odporen enterokok)

Gramnegativne: enterobakterije (ESBL), pseudomonas aeruginosa, acinetobacter baumanii in acinet.spp., stenotrophomonas maltophilia

Način prenosa: preko rok osebja, kontaminiranih predmetov, inštrumentov in površin.

 

37. kaj so antibiotiki in za katere okužbe jih uporabljamo in pri katerih jih ne?

So učinkovine, ki nastanejo v naravi in jih tvorijo bakterije, glive ali rastline ali pa jih izdelujemo umetno. Uporabljamo jih za zdravljenje bakterijskih okužb. Ne uporabljamo jih za virusne okužbe ( gripa, nahod)

38. vloga MS pri preprečevanju in obvladovanju odpornih bakterij.

-Seznanjenje pacienta: zakaj antibiotik, posledice neustrezne rabe antibiotikov,

– za preprečitev razvoja odpornosti mikrobov mora vsak bolnik upoštevati: antibiotike ne vzame sam brez prepisa zdravnika, ustrezen odmerek, čas med odmerki, antibiotike uživamo do konca.

-Preprečevanje širjenja oz. prenosa odpornih sevovv bolnišnici: izvajanje standardnih higienskih ukrepov, ukrepov kontaktne izolacije, nazdor nad čiščenjem in razkuževanjem pacientove sobe.

-Izobraževanje

-Nadzor izvajanja ukrepov

39. kaj so to nadzorne kužnine in kdaj jih v bolnišnici uporabljamo?

Z njimi ugotavljamo nosilstvo določene bakterije t.j. kolonizacijo bolnika, ne ugotavljamo pa povzročiteljev nalezljivih bolezni oz. jih ne uporabljamo za postavitev diagnoz.

 

40. katere preiskave običajno izvaja sanitarni mikrobiološki lab. in katere klinični mikrobiološki lab.:

Sanitarni: mikrobiološke preiskave živil, nadzor pitne vode, preiskave na snažnost, preiskave na sterilnost, analize zraka

Klinični: identifikacija povzročiteljev okužb, ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila, ugotavljanje toksinov in drugih lastnosti, tipizacija mikroorganizmov

41. Kaj je pomembno pri odvzemu in pošiljanju kužnin na mikrobiološko preiskavo in zakaj?

Hranjenje: temperatura in čas hranjenja vzorca, priprava na transport.

Napak pri transportu in odvzemu se ne da popraviti!!!

 

42. kako obravnavamo urgentne kužnine za mikrobiološko diagnostiko?

Ustrezna priprava vzorca na transport, transport takoj-organizacija poti vzorca v zdravstvene zavodu tako, da pride vzorec čimprej v mikrobiološki laboratorij.

43. Katere ukrepe mora izvajati zaposleni zdravstveni delavec za lastno zaščito (osebna urejenost, higienski ukrepi, ukrepi v izolacijski enoti)?

Osebna higiena, standardni higienski ukrepi(vključeno s splošnimi zaščitnimi ukrepi med ravnanjem s krvjo, telesnimi tekočinami, izločki in iztrebki, ki jim je primešana kri), uporaba osebne varovalne opreme, ukrepi osamitve bolnika (izolacijski ukrepi) ustrezna oprema, pripomočki in prostori, varnost postopkov, cepljenje(aktivna zaščita) in kemopofilaksa (pasivna z.), zaščita pred poškodbami z ostrimi predmeti in ukrepanje ob incidentu, evidentiranje in preprečevanje nezgod.

44. Katera cepljenja proti nalezljivimi boleznimi so za zdravstvene delavce po veljavni zakonodaji obvezna in katera priporočljiva?

Obvezna: hepatitis B, ošpice, mumps, rdečke

Priporočljiva: proti gripi

45. Kaj je to parenteralni prenos okužbe in kateri povzročitelji se prenašajo na ta način?

Je prenos okužb s krvjo in ne gre skozi prebavila. VHB, VHC, HIV

46. Kakšni so ukrepi ob vbodu z uporabljeno iglo?

Svojo in pacientovo kri damo v laboratorij v preiskavo.

47. Kaj je epidemiološko spremljanje BO in katere aktivnosti zajema?

Je sistem zbiranja podatkov o pojavljanju BO, porazdelitvi BO in o dogajanju in dejavnikih, ki povečajo ali zmanjšajo možnost okužbe.

48. Kakšen je pomen epidemiološkega spremljanja BO?

-sistematično zbiranje podatkov o: pojavljanju BO, porazdelitvi BO, p dogodkih in dejavnikih, ki zvišujejo ali znižujejo tveganje.

-analiza rezultatov zbiranja

-poročanje tistim, ki podatke potrebujejo za ukrepanje

49. katere BO spremljamo najpogosteje?

Okužbe kirurških ran, okužbe centralnih venskih katetrov, bolnišnično pridobljene pljučnice, bol. Pridobljene okužbe sečil, spremljanje pojavnosti bolnikov z MRSA in VRE. Tiste , ki se pojavljajo pogosteje, tiste, ki lahko preprečimo.

50. Pomen razkuževanja, čiščenja in sterilizacije?

Čiščenje: odstranjujemo umazanijo, organske snovi in mikrobe

Razkuževanje ali dezinfekcija: je postopek, pri katerem tako zmanjšamo število MO (do 99%), da je možnost okužbe zelo zmanjšana.

Sterilizacija: pomeni odsotnost vseh živih MO, tudi bakterijskih spor.

51. Od česa je odvisna učinkovitost čiščenja, razkuževanja, sterilizacije?

Čiščenje: od kemične sestave nesnage, kako močno je nesnaga pritrjena na površino, uporabljene metode čiščenja.

Razkuževanje: od prave izbire razkužila,

Sterilizacija: pred sterilizacijo morajo biti predmeti čisti, osušeni in primerno zaviti, ustrezen postopek, pravilen transport in hranjenje.

52. Kaj je dekontaminacija inštrumentov in zakaj jo uporabljamo?

Je odstranitev strupov, škodljivih snovi s površine. Želimo zmanjšati nevarnost infekcije za osebje, ki ima stik z inštrumenti.

53. Fizikalne in kemijske metode sterilizacije in razkuževanja ter razumeti prednosti fizikalnih metod in omejitve oziroma slabe strani kemijskih metod.

Razkuževanje: fizikalne metode:razkuževanje s toploto: pasterizacija, kuhanje v vreli vodi, tindalizacija, segrevanje v komorah v vodni pari, razkuževanje v termodezinfektorju.

Razkuževanje s sevanjem: UV-sevanje, ultrazvočni čistilci z dodanim čistilno- razkužilnim pripravkom

Prednosti: ne puščajo nevarnih ostankov in so najmanj škodljive, ne onesnažujejo okolja, običajno jih lahko natančno nadzorujemo, nejcenejše.

Kemične metode: razkužila za kožo (alkoholi, klorheksidin glukonat), razkužila (jodovi pripravki) razkuževanje sluznic

Slabosti škodljiva za oči in dihala, lahko puščajo ostanke, mnoga razkužila so nestabilna, v nekaterih se lahko razmnožujejo bakterije, cena

Sterilizacija: fizikalne metode: avtoklaviranje, sterilizacija s suho toploto

Prednosti:niso toksični

Fizikalno kemijski načini: plazemska sterilizacija, sterilizacija z etilenoksidom, sterilizacija s perocetno kislino

 

54.Poznati metode sterilizacije s suho toploto, njihovo uporabnost, njihove prednosti in slabosti.

T=180 stopinj=čas=30 min

T=160 stopinj=čas=180 min

+ uspešna sterilizacija olj, praškov, steklovine, kovinskih predmetov, ne povzroča korozij

-neenakomerno segrevanje, visoka temperatura, poškoduje material

55. Poznati sterilizacijo z avtoklaviranjem, njeno uporabnost, prednosti in slabosti.

Je sterilizacija z vlažno toploto, pomembni so: temperatura, tlak, čas (pri 121 stopinj najmanj 20 min, pri 134stopinj najmanj 5 min.

+ najboljši, najcenejši, najuspešnejši način,enostaven nadzor

Uporaba: stvari in predmeti, ki so prepustni za vodno paro in jih para in temperatura ne uničita

56. Poznati sterilizacijo s plazmo, njeno uporabnost, prednosti in slabosti.

z vodikovim peroksidom pri nizki temperaturi, največ uporabljena, kratek cikel, materiali hitro ponovno uporabni.

57. Vedeti, kdaj je material zagotovo sterilen.

Ko uniči spore, preverimo indikator, če je obarvan.

58. Kaj so antiseptiki? Kateri se najpogosteje uporabljajo v današnjem času?

Sredstvo, ki uničuje MO na koži in sluznicah ali prepreči njihovo razmnoževanje. Razkužila za roke in koži, jodovi preparati.

59. Poznati vlogo razkužil za roke.

So alkoholni pripravki, najpogosteje uporabljeni kot razkužila.

Etanol, izopropanol,

b)klorheksidin glukonata.

Ponavadi je v kombinaciji z alkoholi (0,5%, 2%)

c) jodovih pripravkov (lugol, , jodova tinktura, organsko vezan jod na jodoforih)

60. Poznati vlogo termodezinfektorja in ultrazvočnega čistilca v zdravtvenih ustanovah.

Termodezinfektorji-postopek, kombinacija vroče vode in čistila, uniči MO, a  ne spor!

Ultrazvočni čistilec: za inštrumente in predmete, ki jih ne moremo dati v termodezinfektor (zelo drobni inštrumenti v zobozdravstvu)

61. Splošna higiena v bolnišnici in v zdravstvenih zavodih?

-ločeni čisti in nečisti prostori, poti

-vzdrževanje čiste opreme in pripomočkov

-urejanje sanitarij

-oskrba s čistim perilom

-vzdrževanje vodovodne inštalacije, čist zrak

62. Čiste roke-ključni dejavnik bolnišnične higiene.

-umivanje in razkuževanje rok

-pazimo, da nimamo poškodovanih rok

63. Postopek umivanja in razkuževanja rok:

-voda, milo, dlan ob dlan, palca, blazinice, hrbtišče rok, zapestja, mokrenje in brisanje z brisačkami

64. Uporaba rokavic v preprečevanju BO:

-zaščita pred prenosom BO

-kirurške ali navadne, pozorni moramo biti na velikost rokavic

-upor. Jih zmeraj, kadar smo v stiku s kužnino

65. Osebna zaščita zdr. delavcev in sodelavcev:

-rokavice, maska, predpasnik, vizir, ustrezno obuvalo in oblačilo

66. Čiščenje in vzdrževanje kirurških inštrumentov:

-dekontaminacija

-ročno čiščenje, strojno v dezinfektorju, UZ čiščenje, nanašanje sredstev za mazanje, če se pripomoček okuži, ga nadomestimo z drugim

67. Posebnosti ZN bolnika pri pojavu odpornih bakterij:

-pacienta namestimo v sobo z izolacijo, obesimo napis, hiter prevoz, preiskave se izvajajo v sobi

-pacient ima svojo kopalnico, redna menjava posteljnine

68. Posebnosti ZN bolnika s črevesno okužbo:

-redna higiena rok in uporaba rokavic!

-pekoča bolečina ob anusu

-nadomeščanje tekočine, ne zdravimo z antibiotiki

69. Osebna higiena in urejenost na delovnem mestu:

-osebna higiena celega telesa, hrane

-redna higiena omarice

-kontrola zdr. stanja, veliko tekočine!

70. Bolnikova osebna higiena?

-redna intimna nega, nega las, proteze oz. zob, brade, ušesa in nos

-redna menjava pižame in posteljnega perila

71. Postopki s perilom:

-sortiramo na mestu uporabe, barvne vreče

-perila ne tlačimo, vozičke zmeraj očistimo

-okuženo peremo posebej

-razkuževanje nad 90 stopinj

72. Čiščenje bolnikove okolice v delokrogu izvajalcev ZN:

-dnevno čiščenje, ki vzame malo časa in materiala

-redno s krpicami in razkužilom za površine

-razkužimo in očistimo vse, posteljo, omarico, priključke

73. Čiščenje pripomočkov za ZN:

-čistimo ročno ali strojno

-uporabljamo razkužila!

74. Higienski postopki z odpadki, ki nastanejo ob bolniku:

-ostre predmete dajemo v zabojnike s trdimi robovi

-sortiramo ob pacientu v primerne vreče

-hrano vračamo v centralno kuhinjo

-zdravila vrnemo v lekarno

75. Izolacija kot možnost preprečevanja prenosa okužb