Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | Zdravstvena nega otroka in mladostnika

Arhiv za ‘Zdravstvena nega otroka in mladostnika’




9 marca, 2015



Spanje novorojenčka in dojenčka

Spanje je ena izmed temeljnih življenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele družine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost.

James Roberts in sod. (1993) pišejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to že od obdobja nosečnosti preko samega rojstva, dobe novorojenčka, dojenčka in večjega otroka. Z dobrim počutjem nosečnice,z zdravim načinom življenja, z zdravim delovnim in družbenim okoljem lahko z zdravstveno vzgojo v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nosečnic in v šoli za starše že vplivamo na ravnanje matere z dojenčkom. Počutje in razpoloženje otroka vpliva na mater, na njeno počutje, veča se utrujenost.. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojenčka. Prav tako vpliva na vzorec spanja otroka izkušnje in pričakovanja matere in socialna podpora. Zelo pomembna je tudi pomoč zdravstvenih delavcev in njihov profesionalen pristop.

Spanje dojenčka ima svoje specifične lastnosti. Novorojenčkovi možgani so še slabo razviti, tako da so vse njegove osnovne fiziološke potrebe kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Določen del možganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje. Preberi več…


9 marca, 2015



Sladkorna bolezen tipa 1 pri otroku in mladostniku

Negovalne diagnoze (Ng):

Ng1: Nevarnost hiperglikemije zaradi novo odkrite sladkorne bolezni, okužbe, pomanjkanja inzulina, kar se kaže z žejo, poliurijo, dehidracijo, bruhanjem, hiperventilacijo, zadahom po acetonu, rdečico obraza, vazodilatacijo in hipotenzijo.

Cilji:
– hiperglikemija bo preprečena,
– v krvi bo normalen nivo glukoze
– starši in otrok bodo poučeni.

Intervencije zdravstvene nege (ZN):
– Po naročilu zdravnika odvzem krvi za določitev acidobaznega statusa, ionogram in krvni sladkor
– Odvzem seča za določitev acetona in glukoze
– Aplikacija predpisane rehidracijske tekočine po naročilu zdravnika
– Aplikacija inzulina s kratkim delovanjem v infuziji (pravilo 5P)
– Starše in otroka naučimo: meriti nivo glukoze v krvi in seču, o pomenu in delovanju inzulina, o različnih vrstah inzulina, o aplikaciji inzulina, o pomenu menjave mesta aplikacije…

Vrednotenje:
Pri otroku je nivo glukoze v krvi v mejah normale.

Ng2: Nevarnost hipoglikemije zaradi prevelikega odmerka inzulina, premajhnih in nepravilno razporejenih obrokov, povečane porabe glukoze, povečana občutljivost na inzulin, moteno odstranjevanje inzulina iz telesa (ledvična odpoved), motena glukozna kontraregulacija (motnja v izločanju glukagona in adrenalina). Preberi več…


9 marca, 2015



Vprašanja in odgovori iz skripte za zdravstveno nego otroka

1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.

2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke

3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo  (TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme). Preberi več…


9 marca, 2015



Respiratorni infekti pri otroku in mladostniku

DIHANJE

Negovalne diagnoze (Neg. dg.):

Oteženo dihanje zaradi edema sluznice in povečane sekrecije:

– vdiranje mehkih delov vratu, epigastrija in medrebrnih prostorov
– tahipnoe
– kimanje z glavo v ritmu dihanja
– stokanje
– širjenje nosnic
– piskanje v prsih
– kašelj, ki je lahko suh ali produktiven, hripav, lajajoč, v napadih, zadržan

CILJI:

– dihanje bo olajšano
– dihalne poti bodo prehodne
– dražeč kašelj bo omiljen

NALOGE MEDICINSKE SESTRE (MS):

– stalno opazujemo otroka (dihanje)
– merimo in beležimo frekvenco in kvaliteto dihanja na dve uri (v spanju)
– merimo saturacijo (zasičenost) tkiv s kisikom in merimo frekvenco pulza s pulznim oksimetrom
– dajemo kisik po navodilu zdravnika
– dvignemo vzglavje Preberi več…


9 marca, 2015



Prehrana dojenčka

Za dojenčka je značilno:
– rast in razvoj dojenčka je najhitrejša (dednost, okolje, družbeno ekonomski status, kultura, prehrana)
– Je razvoj kontinuiran ali poteka po stopnjah
– Dvosmeren vpliv razvoja (otroci spreminjajo svet okoli sebe in svet spreminja njih)
– Do šestega meseca podvoji telesno težo (TT)
– Do konca leta potroji telesno težo
– Hitra rast možganov

Načini hranjenja:
– Dojenček je lahko izključno dojen
– Dojenček je lahko hranjen po steklenički – (zalivanček)
– Dvovrstno hranjenje (dojenje in steklenička)
– Dohranjevanje – mešana prehrana – po končanem 6. mesecu starosti
– Pomembno okolje, kjer poteka hranjenje
– Hranjenje je tudi čustven dogodek za mater in otroka
– Hrana mora biti kvalitativno in kvantitativno pravilno sestavljena

Dojenje(predavanje dr. Hoyer)
– Dojenje čim prej po rojstvu (v pol ure po rojstvu)
– V prvem tednu in mesecu hranjenje pogostejše (na dve – štiri ure)
– Nočno hranjenje v prvem in drugem mesecu
– Želje po hranjenju so različne pri različnih dojenčkih Preberi več…


9 marca, 2015



Posebnosti pri zdravstveni negi otroka

Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.

Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze zdravstvene nege otroka. Preberi več…


9 marca, 2015



Plan zdravstvene nege novorojenčka

Negovalne diagnoza 1
Oteženo (ovirano) dihanje oz. neučinkovito dihanje zaradi sluzi, plodovnice, nezrelosti, prirojenih anomalij, neprehodnega nosu, neprimernega položaja.

Cilj ZN:
Zagotovljeno bo normalno dihanje

Intervencije ZN:

– Aspiracija ust in nazofarinksa, če je to potrebno;
– Aspiracijo izvedi po predpisanih standardih;
– Aspiracija naj ne traja več kot 5 sek.;
– Med aspiracijo opazuj otroka;
– Pri aspiraciji daj otroku možnost za reoksiginacijo;
– Po hranjenju otroku podri kupček in ga daj ležati na desni bok;
– Otrok naj spi na hrbtu, L ali D boku, da zmanjšaš možnost za nenadno smrt;
– Prvo uro po rojstvu izvedi čim več intervencij in imej pripravljeno vse za aplikacijo kisika, če se pojavi dihalna stiska;
– Izmeri in nadzoruj vitalne funkcije po standardu, če je potrebno tudi večkrat;
– Če opaziš znake in simptome dihalne stiske, takoj ukrepaj in pokliči zdravnika;

Bodi pozoren na: apnejo, tahipnejo, stridor, kruljenje in druge nenormalne glasove pri dihanju, plapolanje nosnih kril, cianozo, bledico, retrakcije prsnega koša;
– Novorojenčku obleči dovolj velika oblačila, da se prsni koš in trebušček lahko neovirano premikata;
– Novorojenčka obleci in pogrni toliko, da se ne bo pregrel ali podhladil;
– Večkrat očisti nosnici in nadzoruj prehodnost nosnic; Preberi več…