Bakterije

Rod Staphilococcus

Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod gram pozitivnih ( G+), negibljivih in ne sporogenih aerobnih ali anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse[1], vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah. Prisotni so povsod po svetu in predstavljajo tudi manjši delež bakterij v prsti.

Rod stafilokokov zajema 34 različnih vrst.

Nekatere vrste, ki živijo v drugih organizmih, lahko s toksini, ki jih izločajo, povzročajo bolezni. Njihovi toksini so tudi pogost vzrok okužb s hrano, saj se te bakterije razmnožujejo v neprimerno shranjeni hrani. Staphylococcus aureus – imenovan tudi zlati stafilokok – je najpogostejši vzrok stafilokoknih okužb. Staphylococcus aureus je bakterija, ki je pogosto del kožne flore, najdemo pa jo tudi v nosu in žrelu. Njeni toksini škodujejo prebavnemu traktu, kar lahko privede do bruhanja ali driske. Prenaša se kapljično (s kapljicami) pri kihanju in kašljanju. Preberi več o Bakterije

Bakterije virusi paraziti

BORRELIA BURGDORFERI: spiralna b., Lymska bolezen, ob mestu vboda na rdečkasta obroba,naseli se v sklepe, centralno živčevje, od kožnih da vnetnih sprememb v sklepih več mesecev, iščemo v sklepnih tekočinah, krvi, likvorju, zdravimo z antibiotiki že kožne spremembe

 

CAMPYLOBACTER JEJUNI; G-, gibljiva, v obliki S, potrebije manj O2 in več CO2,razmnožuje se v tankem črevesu, izloča enterotoksin,okužba skozi usta s hrano in pijačo, stik z okuženimi ljudmi, živalmi, povzroča drisko, splošno bolezen in črevesna obolenja

Preberi več o Bakterije virusi paraziti

Mikrobiologija s parazitologijo – splošni del gradivo

Uvrstitev mikroorganizmov v svet živih organizmov

Prve, najenostavnejše oblike življenja so se pojavile na Zemlji pred več kot tremi milijardami let. Tekom evolucije so se te enostavne oblike spreminjale in izpopolnjevale, tako da danes na našem planetu živi nekaj milijonov različnih vrst živali, rastlin in mikroorganizmov. Na tisoče jih bodo še odkrili in znanstveno opisali.

Svet mikroorganizmov vključuje množico mikroskopskih organizmov, ki so ena sama celica ali so drobni večcelični organizmi, sem štejejo tudi virusi, viroidi in prioni, ki so necelični.

 

 

Evolucijska razmerja med živimi organizmi

Evolucija življenja uči, da se je živo razvilo iz ene skupne pracelice, ki je nastajala nekaj sto milionov let iz neživega. Izvor te celice še ni dokazan, predvidevajo pa, da bodo tako pracelico našli v močvirjih.

Celice se po strukturi razlikujejo, so pro- in evkariotske, vendar celična zgradba ne odraža sorodnosti med organizmi. Preberi več o Mikrobiologija s parazitologijo – splošni del gradivo

Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz mikrobiologije

1.      Razlike med bakterijskimi sporami in sporami gliv

 

  • bakterijske spore
    • le nekatere so sporogene – ena spora, ena bakterija – mirujoč stadij (tako lahko preživijo v neprimernih življenjskih pogojih)
    • zelo trdovratne za uničenje – le sterilizacija
    • samo paličaste bakterije
  • spore gliv
    • nastajajo na koncu značilnih hif, ki so organ za razmnoževanje
    • nastajajo v ogromnih količinah, širijo na velike razdalje
    • mnoge odpornejše od vegetativnih celic
    • plesni lahko delajo spolne in nespolne spore

Preberi več o Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz mikrobiologije

Glive, virusi in paraziti

Candida albicans

Candida albicans [kándida álbikans] je vrsta kvasovk iz rodu kandid (Candida), ki najpogosteje povzroča kandidozo (okužba z eno od vrst kandid) pri ljudeh. Gre zaoportunistično okužbo, kar pomeni, da se bolezen pojavi le pri osebah z zmanjšanoodpornostjo. Okužba prizadene zlasti usta ali spolovila. Hujša oblika je sistemska kandidoza, ki je pogosto smrtna in prizadene predvsem bolnike s hujšo imunodeficienco (okrnjenost imunskega sistema) – bolniki z aidsom, zdravljene s kemoterapijo, po presaditvikostnega mozga …

  1. albicanssicer naseljuje normalnočrevesno floro in normalno ne povzroča škodljivih učinkov.

 

Microsporium spp

Mikrosporija je kožna bolezen domačih živali, še posebej mačk in psov. Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti.

Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen (dermatofitija). Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali – vretenčarjev na ljudi in obratno. Najpogosteje se pojavi pri mačkah, psih in konjih. Redkeje pri ovcah in le izjemoma pri perutnini. Bolezen je nevarna ljudem, mačja in pasja zlasti otrokom, konjska njihovim oskrbovalcem.

Etiologija: Mikrosporiaza spada med dermatomikoze – bolezni, ki jih povzročajo glivice iz rodu Microsporum. Pomembnejše vrste so: Preberi več o Glive, virusi in paraziti

Bakterije

Rod Staphilococcus

Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod gram pozitivnih ( G+), negibljivih in ne sporogenih aerobnih ali anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse[1], vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah. Prisotni so povsod po svetu in predstavljajo tudi manjši delež bakterij v prsti.

Rod stafilokokov zajema 34 različnih vrst.

Nekatere vrste, ki živijo v drugih organizmih, lahko s toksini, ki jih izločajo, povzročajo bolezni. Njihovi toksini so tudi pogost vzrok okužb s hrano, saj se te bakterije razmnožujejo v neprimerno shranjeni hrani. Staphylococcus aureus – imenovan tudi zlati stafilokok – je najpogostejši vzrok stafilokoknih okužb. Staphylococcus aureus je bakterija, ki je pogosto del kožne flore, najdemo pa jo tudi v nosu in žrelu. Njeni toksini škodujejo prebavnemu traktu, kar lahko privede do bruhanja ali driske. Prenaša se kapljično (s kapljicami) pri kihanju in kašljanju. Preberi več o Bakterije