Vprašanja in odgovori Mikrobiologija

urikultKaj so plazmidi in kakšna je njihova vloga v bakterijski celici :

Plazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vključen v bakterijski kromosom.

To so ekstrakromosomske genetične strukture, ima jih velik % bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri leži 50-100 genov.

Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vključi tudi v bakterijski kromosom ( s transdukcijo – preko bakteriofaga; s transformacijo – neposredni prenos; s konjugacijo – preko pilusa ).

Plazmidi se lahko prenašajo med bakterijami. Plazmidi običajno določajo lastnosti, ki za bakterijo niso življenjskega pomena  – stvarjenje hemolizina, encimov, toksinov, odpornostproti antibiotikom ( R – plazmidi )

Preberi več o Vprašanja in odgovori Mikrobiologija

Mikroorganizmi in preiskave

heliobacter-pyloriDAVICA – Corynobacterium diphtheriae, bris žrela, nosu, nosnožrelnega prostora, ki jih ob bolniku zasejemo na bakterijska gojišča.

ŠKRLATINKA – Piogeni streptokok ali Streptococus pyogenes, bris nebnic na krvni agar.

BOTULIZEM – Clostridium botulinium, povzroča zelo nevarno zastrupitev s hrano, z ohromelostjo mišic. Prisotnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi dokazujemo na laboratorijskih miših. Opazujemo nastanek ohromelosti pri živalih.

Preberi več o Mikroorganizmi in preiskave

Okužbe ran, dihal in kože

tetanus

OKUŽBE KOŽE

Povzročajo različne vrste mikroorganizmov, predvsem bakterije, najpogostejši so Stafilokoki.

Anaerobne bakterije povzročijo 10% vseh okužb.


CLOSTRIDIUM TETANI

Je G+ paličasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesju živali, predvsem konjev.

Okužba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih poškodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzroča tetanus ali mrtvični krč.

Tetanus uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok in odraslih.

Preberi več o Okužbe ran, dihal in kože

Okužbe kože

herpes-simplex-infekcijaBAKTERIJSKE OKUŽBE:

STAPHYLOCCOCUS  AUREUS
Povzroča gnojna vnetja kože (folikulitis,forunkoloza,absces,impetigo), kirurških ran, opeklin,splošne bolezni pljučnico, sepso, osteomelitis.
Najdemo ga pogosto v nosu zdravih oseb, na koži pa ga najdemo na obrazu prstih in presredku.

V okolje se širi z drgnjenjem, če se dotaknemo mest kjer je prisoten. Iz nosu se širi samo z izcedkom.

Osebe ki ga imajo stalno na koži imen. Okužba nastane ,ko vdre v  poškodovano kožo. Dalj časa se lahko zadrži na rokah bolnišničnega osebja, posteljnini, suhem okolju.

Odporen je proti vplivom okolja in tam preživi več tednov. Od drugih stafilokokov ga ločimo na osnovi izločanja encimov in izkoriščanja določenih snovi. Ima encim koagulazo.

Nekateri izločajo značilne strupe,kot so enterotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksičnega šokovnega sindroma (zastrupitev zaradi okuženih menstrualnih tamponov) in eksfolativni toksin (povzroča kožne spremembe z luščenjem kože)

Preberi več o Okužbe kože

Bioznanosti, genom, genetski testi, dna, mikrobiologija, humani genom

biomedicina-genom.jpgBIOZNANOSTI V BIOMEDICINI

•Interdisciplinaren pristop
•Molekularna biologija
•Genetika
•Genomika
•Bioinformatika
•Biokemija
•Toksikologija
•Mikrobiologija
•Biofizika
•Fiziologija

BIOZNANOSTI

•Bioznanosti proučujejo

•Kemične sestave spojin, ki gradijo živa bitja in način povezovanja teh spojin v supramulekulske strukture,
celice, tkiva in organizme

Preberi več o Bioznanosti, genom, genetski testi, dna, mikrobiologija, humani genom

Mikrobiologija vaja 2.del

legionella.jpgASEPTIČNA METODA DELA?

Zanko razžarimo nad plamenom, nato ohladimo zanko v gojišču, vzamemo kužnino in jo razmažemo po gojišču.
KATERE KULTURE POZNAMO?

Hemokultura – kri, koprokultura – blato, urinokultura – urin
JEMANJE KUŽNIN OB PRAVEM ČASU?

Bris vzamemo takrat, ko pričakujemo da bodo bakterije na določenem mestu ob tistem času

Preberi več o Mikrobiologija vaja 2.del

Mikrobiologija vaja 1.del

mikrobiologija.jpgKAJ JE SPUTUM?

Kužnina iz spodnjih dihal!
Pacient si s krtačko umije zobe, usta splakne s toplo vodo. Če ima protezo, naj jo odstrani.

Globoko se izkašlja v sterilno posodico. Najboljši je jutranji sputum.

KDAJ JEMLJEMO SLINO?

Slina je zaščitni izloček. Jemljemo jo, ko dokazujemo viruse (bakterije ne).
Preberi več o Mikrobiologija vaja 1.del