Agresivna nevarnost duševno bolnih oseb ni tolikšna kot si ponavadi predstavljamo, vendar pa je z njo potrebno računati. Kdaj in kako bo bolnik agresivno reagiral je odvisno od njegove osebne strukture, od narave bolezenskih motenj in seveda tudi od zunanjih obremenitev, ter pretresov, ki lahko takšno vedenje tudi izzovejo. Nasilnost je primarno urgentno psihiatrično stanje. Agresija je emocija, ki ji je potrebna nameniti veliko pozornosti zaradi njene potencialne destruktivnosti. Najbolj rizična skupina v nasilnosti je: moški spol, starost, samski stan in socialna izolacija, zloraba alkohola in predhodni poskusi samomora. Antisocialna osebnostna motnja je najpogosteje povezana z nasilnim vedenjem. Nasilni ali potencialno nasilni bolniki lahko sprožijo strah, kar vodi v uporabo medikamentozne terapije, še preden je bil bolnik ustrezno diagnostično ocenjen. Preberi več…

Demenca predstavlja značilen upad sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, zmanjšana je sposobnost orientacije. Spremljajo jo tudi nekatere osebnostne spremembe. Praviloma se bolezen začne neopazno ter postopoma napreduje, lahko pa je njen začetek nenaden. Demenca je lahko posledica različnih bolezni. Ena najpogostejših vrst demence je Alcheimerjeva demenca.

Poleg tipičnih težav, ki se pojavljajo pri stanovalcih z demenco, se kar v 80% pojavljajo tudi vedenjske spremembe. Poleg tavanja, družbeno nespremenljivega vedenja ter motenj dnevnega ritma se lahko pojavita tudi vznemirjenost in nasilnost, ki se kažeta kot nenaden, pretiran čustveni ali telesni odziv na čisto nedolžne sprožitelje (Ličen et al., 2010). Preberi več…