Daljnovidnost, kratkovidnost in škiljenje

daljnovidnostDALJNOVIDNOST

Daljnovídnost ali hipermetropíja (latinsko hyperopia) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.

Slednjo je namreč po vzdolžni (vodoravni) osi prekratko in posledica tega je, da se slika, ki jo oko vidi, izostri za mrežnico.

Prizadeto oko ne more fokusirati (izostriti) slike bližnjih predmetov, v redkih primerih pa oko ni sposobno izostriti slike na kakršnikoli razdalji.

Težavo odpravimo z bikonveksno oz. zbiralno (tudi plus) lečo.

KRATKOVIDNOST

kratkovidnost-miopiaKratkovídnost ali miopíja (starogrško μυωπία: muōpia – kratkovidnost) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.

Po vzdolžni (vodoravni) osi je zrklo predolgo (očesna leča je predebela), zato se slika, ki jo vidi oko, izostri pred mrežnico.

Prizadeto oko normalno vidi sliko bližnjih predmetov, zato pa ne more izostriti slike oddaljenih predmetov.

Težavo se odpravlja z divergentno oz. razpršilno (tudi minus) lečo. Dioptrija očal, ki jih nosijo, je negativna.

GLAVKOM

Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec.

Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča očesni tlak, kar posledično povzroči postopno poslabšanje vida.

glavkom-glaucoma

TIPI GLAVKOMA

akutni glavkom – očesni tlak raste zelo hitro, spremlja ga huda bolečina v očeh, pojavita se rdečina in solzenje, vid se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega zdravnika, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida;

  • kronični glavkom – poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida;
  • sekundarni glavkom – nastane kot posledica poškodbe, vnetja, tumorja ali sladkorne bolezni.

SKUPINE Z VEČJIM TVEGANJEM

  • ljudje po 40 letu z dioptrijo
  • sladkorni bolniki
  • glavkom v družini

SIMPTOMI

  • solzne, boleče oči
  • zamegljen pogled
  • občasni glavoboli
  • pordele oči
  • razširjene zenice
  • videnje sija okrog luči

DIAGNOZA

Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo oftalmologi. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe.

  • očesni tlak – je v meji normale če je med 10-22 mmHg
  • vidni živec – se pregleda tako da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa čez zenico pregleda obliko in barvo vidnega živca
  • vidno polje – se pregleda da bi se postavila diagnoza, nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno da se ugotovi če je prišlo do poslabšanja

Cilji sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika.

ZDRAVLJENJE

Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z brinzolamidom kot tudi kapljice s travopostom , ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi laserski in kirurški posegi, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo.

ŠKILJENJE

skiljenje-strabism

Škiljenje, tudi strabizem, je nesposobnost, da bi očesi skladno osredotočili na isto točko.

Škiljenje je navadno prirojeno, čeprav ga je pri dojenčku težko ugotoviti.

Če je eno ali obe očesi obrnjeni proti nosu, govorimo o konvergentnem strabizmu ali škilastem očesu.

Če pa se eno ali obe očesi obračata proti sencem, govorimo o divergentnem strabizmu.

Škiljenje mora zdraviti okulist že zgodaj, ko je otrok še majhen in preden se vid očesa, ki je manj v rabi poslabša.

Očala, prekrivanje normalnega očesa, očesne vaje, posebne kapljice za oči in kirurški poseg, ki vrne ravnotežje očesnih mišic, pri tem pogosto pomagajo.

2 odziva na “Daljnovidnost, kratkovidnost in škiljenje”

  1. Mene pa zanima za operacijo za škiljenje in sicer konvergenten strabizmem, saj mi \’nagaja\’ levo oko.
    Stara sem 16 let in nosim očala že od 2.leta. Dioptrija se je sicer čez leta malo zmanjšala, a zadnje čase razmišljam o operaciji, če bi bilo mogoče.
    Pozanimala sem se že pri 2 okulistih, a sta mi oba drugače povedala.
    Zanima me, kako priporočate operacije, do katere velikosti dioptrije?

    Vsakega odgovora glede operacije bi bila vesela.

  2. Patricija, jaz sem opravila operacijo dioprtije in škiljenja in je uspela. Bilo je dosti načrtovanja, obiska raznih zdravnikov, operiral pa me je dr. Zdeslav Vukas iz Zagreba. Zdravnika težko prehvalim. Ne samo da je operacijo izpeljal na najvišjem nivoju, zame si je vzel veliko časa in potrpljenja pri samem načrtovanju operacije. Zdravnik ima pri nas urejeno zastopništvo.
    Pri meni je operacija uspela, tudi trajna naj bi bila, dioprtija zagotovo, za škiljenje pa upam, da se ne ponovi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja