- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Dejavniki tveganja za pljučnega raka

Pljučni rak ali natančneje rečeno rak bronhijev (ne gre vedno za pravega pljučnega raka) je postal v zadnjih desetletjih eden najpogostejših malignih tumorjev pri obeh spolih.

Pljučni rok je maligna bolezen celic sapnic oziroma bronhijev. Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah pa se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih ohrani in zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej in tako nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze).

Nastajanje raka v pljučih je počasno in traja več let. Škodljivi vplivi iz okolja povzročijo poškodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celična jedra in kromosomi, ki uravnavajo celično rast in delitev. Posledica poškodovanih kromosomov je neuravnovešeno, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic.

Pri raku pljuč so najbolj ogroženi kadilci cigaret, ljudje v okolju s škodljivimi snovmi, ljudje, ki pojedo več mesa in živilskih maščob, moški, starejši od 40 let in tisti, ki so dedno nagnjeni k raku.

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN

Prva stopnja preprečevanja raka pljuč je izogibanje nevarnim in škodljivim dejavnikom. Najpomembnejši dejavnik tveganja pri nastanku pljučnega raka je kajenje. Kar več kot 90% bolnikov s pljučnim rakom je kadilcev. Na nastanek bolezni vplivajo tudi genetski dejavniki in vrsta dejavnikov v delovnem in bivalnem okolju. Prva poročila o povezanosti kajenja z nastankom pljučnega raka segajo v leto 1950. Najboljša preventiva je nekajenje, presejalnih testov za zgodnje odkrivanje še nimamo. Precej velik dejavnik je tudi pasivno kajenje-dolga izpostavljenost cigaretnemu dimu, zato se moramo izogibati zakajenim prostorom in le-te redno prezračevati. Pomembna dejavnika sta tudi snovi radon in azbest, še posebej znan iz preteklosti je azbest, iz katerega so izdelovali strešne valovitke. Pri rokovanju s temi je potrebno nositi zaščitno masko in preprečiti vdihavanje azbestnega prahu. Na nastanek bolezni vplivata še izpostavljenost nekaterim substancam v delovnem okolju (arzen, nekatere organske spojine) in izpostavljenost ionizirajočemu sevanju in onesnaženemu zraku.

Mnogi opozarjajo, da na nastanek bolezni vpliva tudi življenjski slog. Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in borba proti stresu naj bi zmanjševale tveganje. Vendar za pljučnim rakom zbolevajo tudi nekadilci in vsi kadilci ne zbolijo, zato iščejo znanstveniki še druge možne kazalce – biomarkerje, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je ta možnost večja.

KRITIČNO MNENJE

Ker postaja rak pljuč in rak na splošno vedno bolj pogosta bolezen, se je potrebno v današnjem času še posebej izogibati vse dejavnikom, ki so znani kot povzročitelji bolezni in živeti čimbolj zdravo in aktivno življenje. Menim, da je bistvenega pomena tudi zgodnje odkrivanje te vrste raka, ki ga lahko odkrijejo pri posegu imenovanem bronhoskopija. Ljudje bi se morali čimprej ob spremembah v dihalnih poteh posvetovati z osebnim zdravnikom in po njegovem nasvetu opraviti pregled pljuč s pomočjo bronhoskopa. Preventivni pregledi bi lahko namreč bistveno zmanjšali poznejše zaplete.

LITERATURA

http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/rak_pljuc/ (14.3.2013).

http://www.dpbs.si/Plju%C4%8Dne%20bolezni/Plju%C4%8Dni%20rak.htm (14.3.2013).

http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/25/ (14.3.2013).