- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih

ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Vprašanja etika

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

Tschudin: Etika v ZN- sprejemanje etičnih odločitev

-1.korak: Kaj se dogaja? (ocena)

-2.korak: Kaj bi se zgodilo če? (načrtovanje)

-3.korak: Kaj je primeren odgovor? (izvajanje)

-4.korak: Kaj se je zgodilo? (vrednotenje)

Med resnico in negotovostjo

Glavni teoretik je Frankl. “O o smislu ob bolezni ins tarosti pravi, da je tudi takrat možno oblikovati ssmiselno življenje. Prav ob takšni situaciji, ko je ne moremo spremeniti smo primorani, da se spremenimo, dozorimo, rastemo prek samih sebe, tako ima življenje smisel do zadnjega našega diha.”

Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

Odgovornost v ZN

Ustvarjanje etičnega okolja

Kodeks etike MS in ZT Slovenije

Dolžnost zdravstvenega zavoda je, da vzpostavi tak način vodenja dokumentacije in informacijskega sistema, ki zagotavljata zaupnost pacientovih podatkov.

Omejitve:MS se moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti če bi bila zaradi pomanjkanja informacij ogrožena varnost pacienta, družine ali skupnosti. Če se MS sooča z nujnostjo razkriti podatke, naj bodo informirani le tisti, ki bodo po njeni presoji preprečili škodljive posledice neinformiranja.

Zakon o pacientovih pravicah

 

Človekove pravice v zvezi z biomedicino: Ovidska konvencija in Dodatni protokoli

 

-informacije za udeležitev raziskav (13. členInformacije za udeležence raziskave1. Osebam, zaprošenim za sodelovanje pri raziskovalnem projektu, se dajo ustrezne informacije v razumljivi obliki. Te informacije morajo biti dokumentirane.
2. Informacije vključujejo namen, celovit načrt, mogoča tveganja in koristi raziskovalnega projekta ter mnenje odbora za etiko. Preden so osebe zaprošene, da privolijo v sodelovanje pri raziskovalnem projektu, so glede na naravo in namen raziskave obveščene
predvsem o: i. naravi, obsegu in trajanju postopkov, zlasti o podrobnostih glede morebitnih obremenitev, ki jih povzroča raziskovalni projekt; ii. razpoložljivih preventivnih, diagnostičnih in
terapevtskih postopkih; iii. ukrepih za odzivanje na neželene dogodke ali zaskrbljenost udeležencev raziskave; iv. ukrepih za zagotavljanje spoštovanja zasebnosti in zaupnosti osebnih podatkov; v. ureditvah glede dostopa do informacij, ki izhajajo iz raziskave in so pomembne za udeleženca, ter do celovitih izsledkov raziskave;vi. možnostih za pravično nadomestilo ob škodi;vii. vseh predvidenih mogočih nadaljnjih uporabah izsledkov raziskave, podatkov ali biološkega materiala, vključno s komercialno uporabo; viii. virih financiranja raziskovalnega projekta.3. Poleg tega so osebe, zaprošene za sodelovanje pri raziskovalnem projektu, seznanjene s pravicami in jamstvi, ki jih predpisuje zakon za njihovo varstvo, posebno z njihovo pravico, da lahko zavrnejo privolitev ali jo kadar koli prekličejo, ne da bi bile kakor koli diskriminirane, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.)

                                                          –privolitev (14. člen – Privolitev 1. Ob upoštevanju določb V. poglavja in 19. člena se na osebi ne sme opravljati nobena raziskava brez pojasnjene, prostovoljne, izrecne, posebne in dokumentirane privolitve te osebe. Tako privolitev lahko oseba prostovoljno prekliče v kateri koli fazi raziskave. 2. Zavrnitev privolitve ali njen preklic za sodelovanje pri raziskavi ne sme povzročiti nobene oblike diskriminacije te osebe, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.3. Ob dvomu o tem, ali je oseba sposobna dati prostovoljno privolitev ali ne, se predvidijo načini preverjanja, ali je oseba za to sposobna ali ne.)

                                                           -varstvo oseb, ki niso sposobne privoliti (15. člen – Varstvo oseb, ki niso sposobne

privoliti v raziskavo 1. Na osebi, ki ni sposobna privoliti v raziskavo, se sme raziskava opravljati le, če so izpolnjeni vsi posebni pogoji: i. od izsledkov raziskave je mogoče pričakovati resnično in neposredno korist za zdravje take osebe;ii. primerljivo uspešne raziskave ni mogoče opraviti na osebah, ki so sposobne privoliti vanjo;iii. oseba, ki sodeluje pri raziskavi, je seznanjena s svojimi pravicami in jamstvi, ki jih predpisuje zakon za njeno varstvo, razen če ni sposobna sprejeti takih informacij;iv. pravni zastopnik ali zavod, oseba ali organ, kakor je določeno z zakonom, je dal potrebno dovoljenje posebej v ta namen in v pisni obliki ter potem ko je prejel informacije na podlagi. 16. člena ter ob upoštevanju predhodno izraženih želja ali pripomb osebe. Odrasla oseba, ki ni sposobna privoliti v raziskavo čim bolj sodeluje pri postopku pridobitve dovoljenja. Mnenje mladoletne osebe se upošteva kot odločilni dejavnik sorazmerno z njeno starostjo in stopnjo zrelosti; v. oseba ne nasprotuje.2.

Izjemoma in pod varovalnimi pogoji, ki jih predpisuje zakon, se lahko dovoli raziskava, od izsledkov katere ni mogoče pričakovati neposredne koristi za zdravje
osebe, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki ii, iii, iv in v prvega odstavka tega člena, in ti dodatni pogoji: i. cilj raziskave je s precej boljšim znanstvenim razumevanjem stanja, bolezni ali motnje
posameznika prispevati h končnim izsledkom, ki bodo lahko koristili osebi ali drugim osebam
enake starostne skupine ali osebam, ki imajo enako bolezen ali motnjo ali so v enakem stanju;ii. raziskava pomeni le najmanjše tveganje in najmanjšo obremenitev za osebo, pri čemer se morebitne dodatne koristi raziskave ne smejo uporabiti kot opravičilo za večjo stopnjo tveganja ali obremenitve.
3. Nasprotovanje sodelovanju, zavrnitev izdaje dovoljenja ali preklic dovoljenja za sodelovanje pri raziskavi ne sme povzročiti nobene oblike diskriminacije osebe, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.)

ob upoštevanju, da napredek medicinske znanosti, zlasti na področju presajanja organov in tkiv, prispeva k reševanju življenj ali bistveno boljšemu življenju;ob upoštevanju, da je presaditev organov in tkiv uveljavljen del zdravstvenih storitev, ki so na voljo prebivalstvu; ob upoštevanju, da je zaradi pomanjkanja organov in tkiv treba sprejeti primerne ukrepe, s katerimi bi povečali darovanje organov in tkiv, predvsem s seznanjanjem javnosti s pomembnostjo presajanja organov in tkiv in s spodbujanjem evropskega sodelovanja na tem področju; tudi ob upoštevanju etičnih, psiholoških in socialno-kulturnih vprašanj, povezanih s presajanjem organov in tkiv; ob upoštevanju, da bi neustrezna uporaba presajanja organov in tkiv lahko privedla do dejanj, ki bi ogrozila človekovo življenje, blaginjo ali dostojanstvo; ob upoštevanju, da bi presajanje organov in tkiv moralo potekati v razmerah, v katerih so zavarovane pravice in svoboščine darovalcev, možnih darovalcev in prejemnikov organov in tkiv in da morajo ustanove pomagati pri zagotavljanju takih razmer; zavedajoč se, da je ob pospeševanju presajanja organov in tkiv v korist bolnikov v Evropi treba zaščititi pravice in svoboščine posameznika in preprečiti trgovanje z deli človeškega telesa pri pridobivanju, izmenjavi in dodeljevanju organov in tkiv; ob upoštevanju predhodnega dela Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope na tem področju; odločene, da v zvezi s presajanjem organov in tkiv sprejmejo ukrepe, potrebne za zaščito človeškega dostojanstva ter temeljnih pravic in svoboščin posameznika.

 

Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče:

da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti:

 

Katerim etičnim področjem menite, da bi morali v slovenskem prostoru nameniti več pozornosti?