Gradivo za higieno – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Proučuje vplive na zdravje in
daje napotke kako ravnati
Higiena ima vsebino, pristop, metodo dela
Proučuje: ZD stanje prebivalstva, pojav in gibanje bolezni v populaciji in pri posamezniku v povezavi z dejavniki okolja
Definicija zdravja:
- Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega, socialnega blagostanja, ne le
  odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO)
- Zdravje je dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju.(WHO)
V področje higiene vključujemo

Higiena bivanja in okolja
Higiena vode
Zraka
Tal
Živil, prehrane
Osebna higiena
Predšolska higiena
Šolska higiena
Bolnišnična
Higiena dela
Vojaška higiena
Komunalna higiena
Higiena na domu
Higiena turizma
Higiena prometa

Cilji higiene:
- Zdravje
- Telesna sposobnost
- Estetski videz, lepota
- Ohranjanje samozavesti
- osebno zadovoljstvo
- razvoj zrele, skladne osebnosti
Človeško življenjsko okolje
Bivalno
Delovno
zunanje komunalno okolje
(*na kratko razloži !)
Razlika med izrazoma:
- Emisija
- Imisija
Kako je bilo urejeno v času Rimljanov?
- Kje so imeli stranišča (pri kopališčih, imeli so zelo velika stranišča v katerih je potekalo tudi druženje, namesto papirja so za brisanje uporabljali skupno gobo, ki so jo po uporabi prali)
- Imeli so veliko kopališč dostopna zelo veliki populaciji (skoraj vsem zelo nizka vstopnina)
- Imeli so kanalizacijo in vodovod
- Imeli so ogrevanje
Razvoj higiene v Slo
- Andrija Stampar (ustanovitelj svetovne zdravstvene organizacije; spremlja razvoj in potek epidemij, okužb ter ukrepa)
- Ivo Princ (ustanovi javno zdravstvo v Slo)
- Bojan Pirc (ima pomembno vlogo pri razvoju ZD in vitalne statistike; napisal je razne knjige, učbenike)
Današnja higiena raziskuje
- Značilnosti sodobnega časa
  - Rast prebivalstva
  - Industrializacija
  - Urbanizacija
- Dejavnike okolja
  - Biološki
  - Fizikalni
  - Kemijski
- Dejavnike ki vplivajo na zdravje
  - Socialne
  - družbene
- S higienskega vidika analiza vzroka oz. stanja
  - Biološki
    - Bakterije
    - Virusi
    - Glivice
    - Paraziti
    - Praživali
    - Mrčes
  - Fizikalni
    - Toplota
    - Sevanje
    - Prah
    - Svetloba
    - Vlaga
    - Gibanje zraka (mehanske primesi)
  - Kemijski dejavnik
    - Snovi, ki so produkt komercialne dejavnosti
    - Snov, kot posledica industrijskih postopkov (pesticidi, gnojila, aditivi, zdravila, škodljivi plini, …)
  - Družbeni dejavniki
    - Način življenja
    - Način prehranjevanja
    - Razvade
    - Kultura
    - Navad krajev
    - Izobrazba
    - Starost
    - Socialni in ekonomsko stanje
    - Vera
    - Tradicionalne higienske navade

Atmosfera – zrak

Atmosfera je sestavljena iz:
- Kisik
- Ogljikov dioksid
- Dušik
- Vodne pare
- Žlahtnih plinov
- Prašnih delcev
- Ozon
- Mikroorganizmi (MO)
- Vodikov peroksid
- Amonijak
- Dušikov dioksid
- Drugih onesnaženj
Onesnaženje zraka je lahko
- Naravnega izvora (naštej in razloži)
  - Bakterije spre, glivice
  - Soli, kot posledica izparevanja iz površine morja
  - Megla (vodna para)
  - Prah (od mineralov, zemlje, živalskih in rastlinskih delcev)
  - Aromatske spojine (ki nastanejo pri živalski in rastlinski fermentaciji)
  - Produkti naravnega izvora (gozdni požari, vulkanski izbruhi, …)
  - Radioaktivne snovi naravnega izvora (razpad radioaktivnih rud – uranove rude)
    Slovenija leži na takih tleh, vendar ne celotna Slovenija
    *posledica tega sevanja je rak
- Antropogenega izvora
  - Kurjenje fosilnih f+goriv
  - Promet z motornim vozili
  - Industrija
  - Umetna gnojila
  - Odlaganje odpadkov
  - Organske snovi v pohištvu (v barvnih premazih in lakih)
- Kakšne posledice ima onesnaženje zraka za nas?
  - Reverzibilne posledice
    1. Akutni respiratorni sindrom
    2. Kronični respiratorni sindrom
    3. Napadi astme
    4. Zmanjšana respiratorna funkcija
    5. Glavobol

Ireverzibilne posledice

*akutne in kronične posledice

Bivališče okolja
- Temperatura
- Vlaga
- Način ogrevanja
- Volumen in izmenjava zraka
- Hitrost gibanja zraka
- Aktivnost človeka
- Osvetljenost prostora
Največji problem bolnišničnih okužb je iz tehničnega vidika (napačna gradnja bolnišnic; klime-gojišče MO, z klimo tudi dvignemo prašne delce z njimi pa tudi MO)
Kje je največje onesnaženje?
Vir onesnaženja?
Kaj je SMOG?
SMOG je zmes prahu, dima, izpušnih plinov, ozon
- Fosfatni smog
- Zimski smog
Azbest
- Gre za naravne vlaknate rudninske spojine
- Azbestna vlakna so drobna, brez vonja, vidna le mikroskopsko in skoraj neuničljiva
- Učinki na zdravje (povzroča azbestozo, raka)
Delitev klime
- Arktična klima
  1. Nizke temperature
  2. Redka naseljenost
  3. Malo nalezljivih bolezni
- Tropska klima
  1. Veliko nalezljivih bolezni
  2. Št. možnosti prenašanja nalezljive bolezni
  3. Pospešen razvoj povzročiteljev
- Zmerna klima
Kako delimo človeško življenjsko okolje

Higiena naselja

Urbanistika- nauk o graditvi in urejanju naselji, mest
Higienska izbira zemljišč
- Velikost terena
- Nivo talne vode
- Bližina vodotokov
- Neonesnaženost terena
- Prometne poti
- Poplavna področja
- Konfiguracije terena
Stanovanjska cona
- Različni tipi zgradb
  1. Visoke zgradbe
  2. Nizke gradnje (stanovanjske hiše)
- Stanovanjsko zelenje
  1. Parki
  2. Zelenice
  3. Drevesa
- Infrastruktura
  1. Oskrba (ceste, trgovine, …
  2. Komunalne )
- Standardno stanovanje (zagotavlja človeku)
  - Fizično varstvo
    1. Oskrba z pitno vodo
    2. Varstvo pred hrupom
    3. Urejeni komunalni priključki
    4. Urejeno ravnanje z odpadki
    5. Optimalno notranje okolje
      (MO v bivalnih prostorih)
  - Fiziološki potrebe(vidik)
    - Zagotovljen mir
    - Spanje
    - Hrana
    - Osebna higiena
  - Psihosocialne potrebe
    1. Osebna prostost
    2. Nemoteno intimno življenje
    3. Sociološka povezanost z ostalimi stanovalci
  - Škodljivi vplivi neustreznega stanovanja
    - Prevelika vlažnost stanovanja
    - Neprimerno ogrevanje
    - Mračnost-neustrezna osvetljenost
    - Higiensko neustrezna lokacija (previsok hrup, nečist zrak, …)
    - Neustrezno prezračevanje
    - Neurejena stranišča (brez kanalizacije, greznic, čistilnih naprav)
    - NI vodovodnega omrežja
    - Visoke kontaminacije stanovanjskih prostorov
  - Najpogostejša obolenja
    - Respiratorna obolenja
    - Bronhitis
    - Bolezni čutil
    - Bronhialna astma
    - Rahitis
    - Črevesna obolenja
  - Preventivni ukrepi
    1. Pravilna izbira lokacije
    2. Pravilna orientacija stanovanja (da zagotovimo sončno svetlobo)
    3. Zagotavljanje optimalnih pogojev notranjega okolja
  - Standard stanovanjske stavbe
    - Vlaga
    - Padavinske in talne vode, odpadne vode
    - Ogrevanje
    - Prezračevanje
  - Delitev prahu glede na izvor:
    1. Organski (rastlinski, živalski)
    2. Neorganski (kovinski,…)
    3. Mešani
  - Delitev prahu glede na učinek:
    - Toksični učinek
    - Infekcijski, alergijski učinek
    - Karcinogen učinek
  - Delitev prahu glede na velikost:
    1. Fini prah
    2. Grobi prah (ni tako problematičen zaradi anatomske zgradbe človeka)
  - Delitev odpadkov:
    - Komunalni
    - Zdravstveni
  - Definicija odpadkov:
    - Je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči
  - Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva, industrije jih ne uvrščamo med nevarne odpadke
  - Nevarni odpadki so:
    - Vnetljivi
    - Strupeni
    - Jedki
    - Karcinogeni
    - Mutageni
    - Teratogeni
    - …
  - Delitev komunalnih odpadkov:
    - Biološki odpadki
    - Steklo
    - Papir
    - Drugi komunalni odpadki
  - Delitev ZD odpadkov
    - Ostri odpadki
    - Odpadki, ki z vidika preventive infekcij zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi
    - Odpadki, ki z vidika preventive infekcij NE zahtevajo posebnega ravnanja (perilo, mavčni povoji, plenice, oblačila za enkratno uporabo)
    - Kemikalije, ki vsebujejo nevarne snovi
    - Druge vrste kemikalij
    - Citotoksična in citostatična zdravila
    - Druga zdravila
    - Truplo, deli telesa in organov, vključno z vrečami krvi in konzervirano krvjo
  - Kako ravnamo z amputiranimi anatomskimi deli telesa?
    - Ravnamo enako, kot z trupli, damo jih v krsto in nato v krematorij nato se ta pepel zakoplje na pokopališču, tam kjer ni spomenikov. To je potrebno vse dokumentirati
  - Zbiralnica odpadkov:
    - Odpadki ne smejo onesnaževati okolja ali ogrožati zdravja ljudi
    - Prostor mora biti namenjen izključno namenjen začasnemu zbiranju odpadkov
    - Dostop vozil za prevoz odpadkov
    - Morajo biti označeni z dobro vidnimi oznakami
  - Načrt gospodarjenja z odpadki iz ZD (načrt mora vsebovati podatke o)
    1. Vrstah, količinah, virih nastajanja odpadkov
    2. Način ločevanja posameznih vrst odpadkov
    3. Način označevanja
    4. Prevoz odpadkov
    5. Urnik oddaje
    6. Interna navodila o ravnanju z odpadki
  - Odlagališča komunalnih odpadkov
    - Izbira ustrezne lokacije
    - Odmik od naselja 1-2km
    - Priprava tal (odstranitev humusa, nanosi slojev elektrofilterskega pepela, peska, prekrivanje tal z neprepustnimi folijami)
    - Priprava stranskih nabrižin (enako kot tla)
    - Gradnja omrežja za izcedne vode
    - Gradnja omrežja za padavinske vode
    - Gradnja omrežja za odvajanje plina
  - Pitna voda
    - Fiziološki pomen
    - Higiensko tehnološki pomen
      1. Vzdrževanje osebne higiene
      2. Priprava hrane
      3. Higiena delovnih in bivalnih prostorov
      4. V industriji – tehnološki postopki
    - Epidemiološki pomen
  - Splošne lastnosti pitne vode
    - Raztopljene pline iz atmosfere ali tal

(ogljikov dioksid, metan, kisik,…)

Delci trdih snovi (anorganski in organski) voda vsebuje
Raztopljene snovi (v morski vodi)
MO
Radioaktivni elementi (stroncij, cezij)

MO v vodi:

Bakterije
1. Povzročitelj črevesnih bolezni
2. Indikatorji fekalnega onesnaženja
3. coli
4. Termotolerantne koliformne bakterije
5. Koliformne
6. Fekalni streptokoki
7. ?
Virusi

Paraziti
Definicija ZD ustrezne pitne vode:
- V določeni količini (vzorcu) pitne vode ne sme vsebovati MO in parazitov ter njihovih raznovrstnih oblik, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje
Naravni viri pitne vode:
1. Podzemne (v različnih nivojih)
Podtalnica
…
1. Površinske (tekoče ali stoječe)

So v stiku z atmosfero in pod vplivom spiranja tal

Meteorne (zajete padavine)

*voda ki je lahko zelo problematična zaradi strehe

Objekti za črpanje pitne vode
- Kopani vodnjaki
- Raneyev vodnjak
- Zabiti vodnjak
- Vrtani vodnjak
- Cisterna
Moteči delci v vodi
1. Koloidni delci
2. Agresivni ogljikov dioksid
3. Železo
4. Mangan
5. nitrati
6. amonijak

(če ga je preveč gre za sveže fekalno onesnaženje – ker je amonijak neobstojen)

organske nečistosti
bakterije in virusi
moteč vonj
razna barvila
pesticidi, nitrati, strupene kemikalije

Kondicioniranje (»izboljšanje«) pitne vode poteka v dveh fazah:
- Čiščenje vode
- Dezinfekcija vode
Metode »izboljšanja« vode
1. Fizikalno
2. Kemično
3. Biološko
4. Kombinacija prvih treh
Postopki kondicioniranja (najpogostejši)
- Aerocija (dodajanje kisika, zraka )
- Sedimentacija
- Koagulacija (z nekim sredstvom zlepimo delce da se hitreje usedejo)
- Filtracija (peščeni filtri, mikrofiltracija)
- dezinfekcija
- flurizacija
- zmanjševanje »trde« vode
- odstranjevanje vonja in okusa
- deferizacija
Javni vodovodni sistem je pod obveznim ZD nadzorom, če zagotavlja oskrbo:
- Za najmanj 50 ljudi
- Je objekt javne rabe
- Je objekt za proizvodno in promet z živili
- Gre za javno prometno sre4dstvo (na vlaku, na ladji )
Delitev dezinfekcije vode

Pri kloriranju je lahko do 0,5mg klora na 1l vode
od 0,6 in > klora na 1l vode se že govorimo o zastrupitvi z klorom
Ustekleničena (embalirana) voda
1. Naravna mineralna voda
Ima svoj izvor v podzemnih virih
Ima lastnosti po katerih se razlikuje od pitne vode (vsebuje minerale, kemijske elemente drugih snovi, ki imajo prehrambno fiziološke učinke)
1. Izvirska voda
Najbolj kakovostna
1. Namizna voda
Bolnišnične okužbe so v neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri nasledih postopkih:
- Diagnostika
- Zdravljenje
- ZN
- Rehabilitacija
- Pri drugih postopkih v ZD dejavnosti
BO infekcije:
- Infekcije bolnikov
- Infekcije zdravstvenega delavca
Možni viri okužbe ZD osebja s strani bolnika
- Koža
- Nos/usta
- Urogenetski predel
- Kri
Možni viri okužbe bolnika s strani ZD osebja
- Roke ZD osebja
- Nos/usta ZD osebja
- posegi v notranjost človeka
Vogrikova infekcijska veriga

Bo se najpogosteje pojavljajo na naslednjih oddelkih:
- oddelkih za novorojenčke
- Otročki oddelek
- Intenzivni negi
- Kirurgiji
- Infekcijskih oddelkih
Vzroki za BO:
1. Rezistentni MO
2. Režim dela(prehajanje iz oddelkov v oddelek)
3. Tehnične rešitve (prašni delci – prezračevanje)
Program obvladovanja Bo v Slo izvajamo v treh delih:
- Pripravi ga strokovni vodja organizacije, ki opravlja ZD dejavnost
- Izvajajo ga ZD delavci
- Po navodilih ga izvajamo še vsi ostali zaposleni
Program mora obsegati:
- Epidemiološko sprejemljivost
  - Sistemsko zbiranje podatkov
  - Redna analiza
  - Bolnišnica mora imeti pisna navodila o načinu
    spremljanja epidemioloških bolezni
- Doktrina izvajanja
  - Diagnostike
  - Terapevtskih postopkov
  - Negovalnih postopkov

*vse pisno

Doktrina sterilizacije, dezinfekcije in čiščenja in ravnanja z odpadki
1. Vrsto in način sterilizacije
2. Sredstvo in način ter pogostost sterilizacije
3. Način in pogostost čiščenja
4. Razvrščanje, zbiranje shranjevanje in predelava odpadkov
Doktrina ravnanja z bolniki, ZD delavci
- Vrsto izolacijskih ukrepov
- Način obveščanja o epidemijah
- Trajne/začasne odstranitve ZD delavca
Program zaščite ZD delavcev
1. Cepljenja
2. Ukrepe od izpostavljenosti okužbam (vrsto osebnih in zaščitnih sredstev)
Usposabljanje ZD delavcev in drugih zaposlenih
- Sistemsko izobraževanje
- Obvezno za vse ZD delavce
Tehnične rešitve za preprečevanje bolnišničnih okužb
- Zasnova, funkcionalnost, zmogljivost prostorov
- Opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi
- Oskrba z sterilnim materialom in inštrumenti
- Prostori in aparati za sterilizacijo
- Prostori za izolacijo bolnikov
- Prezračevanje (možno širitev bolezni z aerosoli zaradi skupnih prezračevalnih tuljav)
- Preskrba z ZD ustrezno pitno vodo
- Preskrba z ZD ustreznimi živili
- Prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov
- Razvrščanje, prevoz, pranje perila
- Čiščenje prostorov in opreme
- Zbiranje, prevoz, odstranjevanje odpadkov
Prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov
- Ločevanje prostorov
- Časovno ločevanje opravil in poti
- Ločevanje osebja v procesu dela
Razvrstitev prostorov glede na stopnjo zahtevane čistosti in obvezno ločevanje prostorov in območji:
- Aseptično območje
  1. Območje sterilnega materiala
  2. Z ustreznimi postopki čiščenja in razkuževanja
  3. Patogene MO odstranimo
  4. Gibanje na tem območju je omejeno
  5. Postopki so časovno opredeljeni glede na vrsto postopka oz. fazo delovnega procesa
- Čisto območje
  1. Območje ne sterilnega materiala in zdravil
  2. Skladiščenje čistega perila
  3. Prostor za osebje
  4. Čisti hodniki
- Zaščiteno območje
  1. Pacienti se »mešajo« zato je potrebno po vsakem nečistem posegu

(razkužimo roke, površine; zamenjamo pregrinjala)

Nečisto območje
1. Prostor za odlaganje uporabljenih inštrumentov, perila
2. Prostor za dekontaminacijo uporabljenih pripomočkov
3. Splakovalnica
4. Fekalni izliv in sanitarni prostor

Dobra higienska praksa
- Delovni in pomožni prostori
  - Velikost, razporeditev, izvedba, opremljenost delovnih in pomožnih prostorov
- Voda in odpadki
  - Zagotoviti moramo:

Oskrbo s toplo vodo in hladno pitno vodo
Zbiranje in ravnanje z odpadki
- Odpadki (postriženi lasje, vata, papirnati robčki,…)
  - Prva pomoč
  - Oprema in pribor, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa morajo biti
    - Čisti
    - Izdelani iz materialov ki omogočajo ustrezno čiščenje, vzdrževanje in omogočajo sterilizacijo ali razkuževanje
    - Pri pri predvideni in običajni uporabi varni za uporabnika
  - Mikroklima v delovnih prostorih
- Definicija otroških igrač

Igrače so izdelki ali materiali, ki je oblikovana oz. nedvoumno namenjena za uporabo pri igri otrok, mlajših od 14 let (*če je »igrača« namenjena starejšim otrokom pa govorimo o varnem proizvodu in ne več o igračah)

Igrače morajo izpolnjevati osnovne zahteve igrač, da jih lahko proizvajalec, da na trg:
- Varnost
- Fizikalne in mehanske lastnosti
- Niso vnetljiva
- Kemijske lastnosti
- Električne lastnosti
- Higiene
- Radioaktivnost
Proizvodi zavajajočega videza (umetno grozdje, oz. potvarjanje živila, ki ni namenjen za uživanje,…) te proizvode se NE SMEJO PRODAJATI
Posebna tveganja
- Fizikalne in mehanske lastnosti
  - Deformacije z nevarnostjo za nastanek telesnih poškodb
  - Nezavarovani robovi štrleči deli, vrvi, kabli
  - Velikost igrač za otroke do 3 leta (jih ni mogoče pogoltniti ali vdihniti)
  - Ne izgubijo plovnosti in opore v vodi
- Vnetljivost ali eksplozivnost

[wp_ad_camp_1]

(negorljivost, ali počasna gorljivost, če so izpostavljeni plamenu)

Kemijske lastnosti in ?

(ne predstavljajo tveganja za zdravje ali nevarnost za nastanek telesnih poškodb če jih otrok zaužije, vdihne,…)

Električne lastnosti (NAJVEČ DO 24VOLTOV)
Higienskega vidika (da jih lahko čistimo)
Radioaktivnost

Higiena živil- pomeni zahteve in ukrepe potrebne za zagotovitev ZD ustreznosti

varnosti živil v vseh fazah njihove proizvodnje in prometa

Osebna higiena za delo z živili pomeni zahteve in ukrepe za zagotavljanje
1. Snažnosti in urejenosti oseb
2. Snažnost delovne obleke
3. Odsotnost povzročitelja bolezni, ki se lahko prenaša z živili
Onesnaževalec je katerikoli biološki, kemični, fizikalni in radiološki agens, ki je nenamensko prisoten v živilu:
- Posledica postopka pridelave kmetijskih pridelkov in surovin živalskega izvora
- Posledica proizvodnje in prometa z živili
- Posledica onesnaženja okolja
Zdravstvena ustreznost živil je varnost živil ter ustreznost njihovih sestavin,
glede na ustreznost živilskih sestavin Razlikuj
Varnost živil pa je zagotovilo, da ni škodljivo za zdravje
Živila so ZD ustrezna, če:
- NE vsebujejo MO ali parazitov
- NE vsebujejo ostankov pesticidov in zdravil
- NE vsebujejo strupenih kovin, nekovin, drugih kemičnih onesnaževalcev iz okolja
- NE vsebujejo aditivov, ki NISO dovoljeni za proizvodno živil ali NE izpolnjujejo pogojev čistosti oz. če njihova količina NE presega dovoljenega
- Niso mehanično onesnažena s primesmi ali tujki
- Je njihova sestava, ki lahko vpliva na biološko in energetsko vrednost živila v skladu s predpisanimi pogoji
- Niso njihove sestavine ali organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi fizikalnih, kemičnih, mikrobioloških ali drugih procesov tako spremenjeni, da so namensko neuporabni
- Da je rok uporabe čitljiv in da ni pretečen
- Da so živila živalskega izvora ustrezno označena z oznako ZD ustreznosti
- Drugi pogoji, ki jih predpisujejo predpisi
Definicija: Osebna higiena vsebuje temeljna pravila oz. navodila,

ki jih moramo upoštevati da:

Izboljšamo
Okrepimo
Ohranimo naše psihofizično zdravje

(*napiši celotno definicijo)

Predmeti splošne uporabe:
1. Igrače
2. Posode
3. Plastenke (embalaža)
4. Steklenice
5. Kozmetika
6. Pomivalna sredstva
7. Tobak in tobačni izdelki
8. …
Pomembnejša področja osebne higiene
- Nega kož, organov, organskih sistemov
- Higiena obleke in obutve
- Telesna aktivnost, športna aktivnost, ZD rekreacija
- Spolna vzgoja
- Zdrave življenjske navade
- Oblikovanje harmonične osebnosti (psihohigiena)
Cilj osebne higiene:
- Zdravje
- Samozavest
- Estetski izgled
- Sposobnost
- Osebno zadovoljstvo
- Razvoj zdrave harmonične osebnosti
Ustna in zobna higiena:
1. Ustno higienska priporočila strokovnjakov
2. Tehnika umivanja zob (čiščenje zob je zelo specifično opravilo in mora biti prilagojeno posamezniku)
3. Upoštevamo starost posameznika
Bolezni: gingivitis (vnetje dlesni), parodontoza, karies

Sredstva za umivanje zob
1. Zdravstveno ustrezna pitna voda
2. Primerna zobna ščetka
3. Zobna pasta
4. Zobna nitka
Profilaksa kariesa in parodontoze:
- Prenatalna zaščita
- Zametki zob nastanejo v 6 tednu nosečnosti
- Ustna higiena dojenčka
- Pravilna prehrana
- Navajanje otroka na uporabo zobne ščetke
- Redno in sistematsko čiščenje zob
- Izpiranje ust po vsakem obroku
- Redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku
Pomen zdravih zob

Fiziološki pomen
Zdravstveni pomen
Estetski pomen
Družbeno-ekonomski pomen

Higiena nog – zdrave in čvrste noge omogočajo
1. Uspešno produktivnost
2. Rekreacijo
3. Uživanje življenjskih radosti
Težave z nogami – Razlogi
- Vpliv mode
- Prevelika teža
- Slaba obutev
- Slaba nega
- Dedna dispozicija
Težave se kažejo kot:
- Ozeblost
- Hladnost
- Znojenje
- Na ven upognjen palec
- Druge okvare (vraščeni nohti, razjede,…)
Profilaksa; ukrepi pri higieni nog
- Veliko gibanja po naravnih tleh in telesna aktivnost
- Redno umivanje nog in nega nog
- Nohte strižemo naravnost na nogah
- Že malega otroka navajamo na higieno
- Zdrava obutev
- Kopeli
- Redno preoblačenje nogavic
Higiena nega telesa in kozmetika
1. Napake
  - Površna uporaba predmetov
  - Uporaba zaradi higienskega neznanja
  - Zakrivanje umazanije, zadaha
  - Prekrivanje
  - Debele plasti- onemogočajo fiziološko delovanje kože
2. Posledice
  - Dermatoze
  - Ofenzivni zadah – interakcija med telesno nesnago in preparatom

Definicija:

Kozmetični proizvod je katera koli snov ali pripravek, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa:

Povrhnjico
Lasiščem
Nohti
Ustnicami
Zunanjim spolovilom
Z zobmi in sluznico v ustni votlini

Z namenom da jih očisti ali zaščiti jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj

Vrste kozmetičnih proizvodov
- Kreme, emulzije, losjoni, geli olja za obraz, roke, noge, …
- Obrazne maske
- Mila
- Parfumi,toaletne vode
- Depilatorji
- Sredstva za nego zob in ustne votline
- Proizvodi za nego las
- Proizvodi za nanašanje na ustnice
- Proizvodi za britje, kreme, pene, losjoni
- Proizvodi za zunanjo intimno nego
- Proizvodi za sončenje
- Proizvodi za nego, barvanje nohtov

** zobna ščetka je splošni proizvod (zagotavljati mora splošno varnost proizvoda) jo NE uvrščamo med kozmetične izdelke

Higiena rok
- Umivanje
- Razkuževanje
- Nega
- Tehnika nedotikanja
- rokavice
Zakaj se moramo držati postopkov umivanja rok (standardizacija postopka)
- Na začetku ne izpuščamo posameznih predelov rok
- Lastna kontrola (če nas nekdo zmoti pri umivanju rok)
- Kontrola drug drugega
Katere vrste bolezni preprečimo s pravilnim umivanjem rok?
1. Bolezni, ki se širijo po fekalno-oralni poti (salmoneloze, hepatitis A, amebioza, …)
2. Bolezni, ki se širijo s posrednim stikom z izločki dihal (influenca, streptokokne infekcije, navadni prehlad)
3. Bolezni, ki se širijo z rokami, kontaminiranimi s sečem, slino ali drugimi telesnimi tekočinami (citomegalovirus, bacili trebušnega tifusa, stafilokoki)
Poživila in zloraba
1. Povzroča psihofizično propadanje človeka
2. Stresno življenje »razvedrila« kot so alkohol, tobak, prava kava, razne tablete, mamila
3. Navadno lahko vodi v zasvojenost
4. Velik problem pri mladi generaciji
5. Vloga zdravstvenih delavcev
Zloraba tablet
- Deluje slabo na telo (pojavijo se motnje v emocionalnem življenju, nevroze – psihonevroze, toksične okvare organov)
- Med mladimi je razširjeno individualno ali skupinsko uživanje mamil

(marihuana, hašiš, opij, morfin, LSD, heroin, …)

Delovanje preparatov (evforija, halucinacije, blaženost, zmedenost, deliriji, vzbujajo se patološki nagoni, ki lahko sprožijo kriminalna dejanja)

Alkohol in zasvojenost (vzroki –teorije)
1. Biološki (dednost)
2. Psihološki (konflikti v zgodnji mladosti, posnemanje vzorca)
3. Socialno-kulturni (poklic, izguba zakonca, ekonomski dejavnik, dostopnost alkohola)
Alkohol
- Prisoten na mnogih praznovanjih, družinskih dogodkih
- Pijemo ga drugemu na zdravje
- Alkohol je del naše kulture
- Odnos do alkohola in alkoholnih pijač tudi stvar osebne kulture
Količino popitega alkohola merimo z enotami (mericami) alkohola, ena enota vsebuje 10g čistega alkohola, toliko alkohola vsebuje 1dl vina ali 2,5dl piva ali 0,3dl žganja
Zdrav odrasel moški naj bi smel popiti 2 enoti ali 20g čistega alkohola na dan brez večjega tveganja za svoje zdravje toliko alkohola vsebuje: 2dl vina ali

1 veliko pivo ali
2 šilci žgane pijače ali
1dl vina in 2,5dl piva ali
1dl vina in 1 šilc žgane pijače ali
2,5dl piva in 1 šilc žgane pijače

*šilce–nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra

Na teden bi to pomenilo 14 enot alkohola razporejenih na več priložnostih pitja. Ob eni priložnosti pitja pa lahko spije odrasel moški največ 5 enot alkohola (to je na primer 5dl vina ali 12,5dl piva ali 5 šilc žgane pijače ali 3dl vina in 5dl piva ali 4dl vina in 1šilce žgane pijače in podobne kombinacije)

Ženske imajo nižjo toleranco za alkohol se prej opijejo in postanejo prej odvisne, zato je za njih priporočljiva količina nižja , kot pri moških. Zdrava odrasla ženska sme popiti 1enoto ali 10g čistega alkohola na dan brez večjega tveganja za zdravje. Na teden bi to pomenilo 7 enot čistega alkohola razporejenih na več priložnostih pitja
Ob eni priložnosti pitja pa lahko spije največ 3 enote alkohola

*za MOŠKE STAREJŠE OD 65 LET veljajo enaka priporočila kot za ženske

Učinki alkohola
- Primarno zaviralno na možgane
- Spremembe v počutju, zaznavanju, reagiranju in vedenju
- Akutne alkoholne zastrupitve
- Odvisnost
- Bolezni povezane z alkoholom (jetrne, srčne in ledvične bolezni, povišan krvni tlak)
- Depresija
- Napetost
- Odpravlja zavore
Alkohol je tudi pomemben dejavnik
1. Prometnih nesreč
2. Nesreč pri delu
3. Domačega nasilja
4. Uničenih zakonih
5. Zloraba otrok
6. Huliganstvo
7. Kriminalna dejanja
Zakon o omejevanju alkohola
- Prepoved prodaje alkohola
  1. Osebam mlajšim od 18 let
  2. Osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola
  3. Prepoved alkoholnih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav
  4. Časovna prepoved prodaje
    - Med 21h-7h alkoholne pijače (razen v gostinskih obratih z dovoljenjem o prodaji)
    - Med 21h-10h alkoholne pijače ki vsebujejo >15% alkohola (žgane pijače)

*Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač v brezalkoholne pijače in drugih napitkov

Prepoved prodaje v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževana in zdravstvena dejavnost
Prepoved prodaje v športnih objekti v katerih poteka športna prireditev

Prepoved uživanja alkohola med delovnim časom

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Zakon določa:
- Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov
- Preprečevanje njihovega škodljivega vpliva na zdravje
Tobak
- Vsebuje alkaloid nikotin
- V dimu karcinogeni tobačni katran in ogljikov monoksid
- Posledice:
  1. Kronična vnetja
  2. Degeneracija dihal (bronhitis, astma, …)
  3. Rak dihal, prebavil, prostate
  4. Pojav zgodnje ateroskleroze
  5. Abortus, prezgodnji porod, prirojene napake na plodu
- Zakon določa naslednje vrste prepovedi tobačnih izdelkov
  - Proizvodnji

Prepoved proizvodnje in prodaje cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenega podatka o tem koliko miligramov katrana, nitrata, ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta
Če nimajo OPOZORILA (kajenje ubija ali kajenje resno škoduje vam in ljudem okoli vas) opozorilo mora obsegati 39% površina embalaže na kateri je to besedilo natisnjeno
- Prodaji

Prepoved prodaje mlajšim od 18 let
Prodaja tobačnih izdelkov iz avtomata
Prepovedana je prodaja posameznih cigaret oz. drugih tobačnih izdelkov izven embalaže proizvajalca
Prepovedano je prodajanje tobaka za oralno uporabo
Na mestih kjer se prodaja tobačne izdelke mora biti na vidnem mestu objavljen napis »prepoved prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let«

*prodajalec sme (in mora) zavrniti prodajo osebam mlajšim od 18let ali osebam ki niso pokazale osebnega dokumenta, če prodajalec sumi, da je oseba mlajša od 18 let ali da bo oseba posredovala mlajšim osebam od 18 let

Mestih, kjer se NE sme kaditi
- V vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih (za zaprt ali delovni prostor se šteje prostor, ki ima streho in zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten)
- Kajenje je prepovedano tudi v prostorih ki se ne štejejo za zaprte prostore če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč, prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja

Izjeme: (kajenje je dovoljeno)

V posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih obratov in drugih ponudnikih nočitev
V domovih za ostarele in zaprtih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci
V posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah
Znaki stresa:
- Obliva nas znoj
- Tresenje rok
- Pojavi se diareja
- Občutek strahu
- Poveča se možnost za srčni infarkt, možgansko kap
- Visok krvni tlak
- Pojavijo se prebavne težave

Preprečevanje negativnega stresa

Uredite misli (se lahko otresem napačnih domnev in frustracij)
Poskusite sodelovati in ne tekmovati z kolegi (poskušajte spremeniti ovire in negativne možnosti obrniti v pozitivno smer)
Pravilna uravnana prehrana (dovolj vitamina C in cinka; izogibajte se kofeinu, alkoholu in tobaku)
Bodite odločni in samozavestni (pozitivna naravnanost)
Naučite se metod za sprostitev (meditacija, joga, globoko dihanje)
Bodite telesno aktivni, privoščite si dovolj spanja, in uvedite rutino
Prisluhnite svojemu telesu in delo prilagodite temu, kolikor je to le mogoče (prosite delodajalca za dopust, skrajšan delovnik, ko ste pod zelo hudimi obremenitvami)
Pozitiven samogovor »miren sem, sproščen in zaupam vase«
Uporabite svoj čas pozitivno. Postavite si prioritete tako v privatnem, kot tudi v delovnem času in se ravnajte po njih.
Ljubezen je »protistrup« za stres.

Poskrbite za pristne in pozitivne odnose, ki naj bodo čim pogostejši

Telesna vadba pomeni psihomotorično aktivnost, katere cilj je skladen razvoj telesa.
Učinki telesne vadbe
1. Razvija in krepi duševne in moralne kvalitete
2. Izboljšuje odnos do zdravja
3. razvija dobre higienske navade
4. krepi zdravje
5. razvija čut za estetiko
Telesna vzgoja pomeni organiziran, sistematičen vzgojni proces, ki se začne v otroški dobi, katerega cilj je harmoničen, zdrav in čvrst telesni razvoj.
Telesna vzgoja(učinki)
1. Doraščanje
2. Pomaga ustvariti telesno čvrsto osebnost
3. Duševno skladno osebnost
Biološke potrebe po gibanju se v raznih obdobjih življenja razlikujejo

Za plod v materinem telesu je pozitiven dražljaj naravnega okolja
Za dojenčka razgibavanje
Za predšolskega otroka dinamična, pestra aktivnost
Telesna vaba naj bo sistematična in redna v produktivnem življenjskem obdobju

Kaj je telesna kultura?

dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti

Pomen telesne kulture

Daje življenjsko usmerjenost
Pravilen odnos do psihofizičnega zdravja

vitalnosti

sposobnost
psihične odlike

Krepitev zdravja

Telesna aktivnost (utrjevanje, razgibavanje)
Telesna in duševna nega
Pravilna prehrana
Obvladovanje okolja
1. Ožjem
2. Širšem

Definicija zdravja
- Klasična

Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega, socialnega blagostanja, ne le

odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO)

Po SZO (WHO)

Zdravje je dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju.(WHO)

Na ravni posameznika

»telo kaj želiš, da delam za boljše zdravje in lepšo zunanjost«

Zdravje je uspešno premagovanje telesnih, duševnih in socialne težave. Zdravje pa ohranjamo tako, da preprečujemo bolezni, jih zgodaj odkrivamo, hitro zdravimo, se usposabljamo za delo in preprečujemo ponovitve bolezni.

Higiena oblačil
- Pomen

Oblačila imajo higienski, zdravstveni in estetski pomen.
Ščitijo pred umazanijo, vlago, pred ultravijoličnimi žarki, poškodbami

Pomagajo vzdrževati ustrezno telesno temperaturo
- Volna

Izraz volna označuje tekstilne iz različnih živalskih dlak. Slabo gori, ob gorenju značilen vonj. Poznamo ovčjo, kozjo, zajčjo volno in tudi volno do kamele Volnena vlakna imajo veliko sposobnost zadrževanja toplote in tudi vlage. Dokler NI vode več kot 40% lastne teže volne, občutimo volneno tkanino kot suho

Volna deluje ugodno, ker zadržuje zrak (toplotno izolira), ima veliko sposobnost vezave vode, dobro varuje pred mrazom in vetrom. Neugodne lastnosti so: majhna mehanična in termična odpornost, zadržuje smrad, draži občutljivo kožo

Svila

Svila nastane iz izločkov ene od razvojnih faz gosenice Sprejme 30% vlage, ne da bi občutili vlažnost. Svila ima dobro toplotno izolacijo, mehanično je odporna, občutljiva za glive in parazite in ne prenaša dobro vročine.

*razlika med svilo in volno je predvsem v tem, da je pri svili razdalja med molekulami veliko manjša in je zato gostota vlakna bistveno večja

*svilena nit je 2-3krat bolj čvrsta kot volneno vlakno

*! Ker gre za živalske beljakovine, sta tako volna kot svila vir prehrane za molje, v vlažnih razmerah pa sta izpostavljena mikrobiološki razgradnji

Bombaž

Bombažna vlakna obdajajo seme bombaža. Bombažna vlakna so kratka 2-4cm njihova debelina je 20-40 mikronov. Bombažno vlakno sprejme približno 20% vlage glede na svojo težo, ne da bi imeli občutek, da je tkanina vlažna

Bombažna vlakna so zračna, hidroskopična, omogočajo ugodno toplotno izolacijo in prezračevanje, kože ne dražijo, so mehanično precej odporna (vzdržijo kuhanje in razkuževanje), so odporne proti bakterijam, glivam in mrčesu.

Delitev rastlinskih vlaken
1. Semenska vlakna (bombaž)
2. Stebelna vlakna (konoplja, juta, lan)
3. Listnata vlakna
4. Vlakna iz plodu
Kategorija tekstilnih vlaken

(zadrževanje zraka, , …)

Umetna vlakna (pojasni lastnosti)

Poceni
Trpežna
Enostavna za tehnološko obdelavo
Dobro sprejemajo barvo
Se NE mečkajo
Sprejmejo zelo malo vlage
NE prepuščajo ali slabo prepuščajo zrak
Slab toplotni izolator
- Mešana vlakna (so mešanica naravnih in umetnih vlaken)

Z mešanjem posameznih vrst vlaken je uspelo pridobiti fiziološko ugodna vlakna, z veliko izolativno sposobnostjo, sposobnostjo sprejemanja vlage ter čvrste, stalne oblike, primerne za tehnološko obdelavo

Oblačila, ki so bližja koži, morajo imeti veliko sposobnost sprejemanja vlage, medtem ko morajo biti tista, ki vlage ne prepuščajo, od kože najbolj oddaljena. Namen prvih je ohraniti ugodne razmere na telo, zunanja oblačila pa služijo predvsem temu, da ščitijo pred zunanjimi klimatskimi vplivi (vlaga, veter)

Dodaj odgovor