- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Inkontinenca pri starostniku

Inkontinenca je motnja v organizmu, ki ne ogroža življenja in se pogosteje pojavlja pri starejših osebah ženskega spola, a ne izključuje možnosti po čisto vsakem posamezniku. Po podatkih iz leta 2004, prizadene 8 % žensk in 3 % moških. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA).

V številnih raziskavah je bilo dokazano, da se inkontinenca pogosteje pojavlja pri tistih ženskah, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva. Inkontinenca pri starostnikih povzroča večjo socialno izolacijo, saj se predvsem ti, ki imajo težave z inkontinenco, zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču raje zadržujejo doma in se s tem osamijo.

Hkrati predvsem starostnike skrbi zaradi mokrote in osamljenosti, ki sta posledici inkontinence. Znano je, da prizadeti ne more zadrževati seča po lastni volji, ampak ta nekontrolirano uhaja iz mehurja. Po definiciji mednarodnega združenja ICE je to socialni in higienski problem in ga delimo na uretralno inkontinenco pri kateri uhaja seč skozi sečnico in ekstrauretralno inkontinenco kjer seč uhaja mimo sečnice zaradi fistule ali ekstrofije mehurja. Uretralno inkontinenco pa nadaljno ločimo na stresno inkontinenco, kjer seč uhaja sekundarno po nenadnem porastu pritiska v trebušni votlini (npr. kašelj, kihanje, hoja po stopnicah, smejanje ipd.) in Ower flow, kjer je značilno puščanje seča po kapljicah zaradi raztezanja stene mahurja, ki ga povzroča moten odtok seča v predelu sečnice.

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN

Zdravstvo v zadnjih letih zelo napreduje in zato je tudi inkontinenco možno zdraviti in s tem zmanjševati ali včasih celo popolnoma odpraviti to neprijetno motnjo. Prirojene anomalije se zdarvi na različne načine. Možno jih je zdraviti s kirurškimi posegi, uspešne so tudi operacije pri ženskah, če so opravljene pravočasno in vaje za utrjevanje mišic medeničnega dna (Keglove vaje). Ženske so zaradi anatomskih posebnosti bolj izpostavljene okužbam in če je inkontinenca ravno posledica okužbe, jo je potrebno dosledno zdraviti.

Inkontinenco dolgoročno zmanjšujemo z dobro urejenostjo sladkorne bolezni in pravilnim jemanjem zdravil za izločanje vode iz telesa. Veliko vlogo pa imata tudi vzdrževanje primerne fizične aktivnosti in uravnavanje telesne teže, saj povečana telesna teža poveča pritisk na medenico in inkontinenco hitro poslabša. Pozorni moramo biti tudi na hrano in pijačo, ki jo bolniki uživajo, saj lahko nekatere vrste poslabšajo inkontinenco. Zelo negativen vpliv na inkontinenco ima uživanje kave, pravega čaja in alkohola. Slednji namreč pospešuje izločanje vode iz telesa in negativno vpliva na živčevje, kar inkontinenco še poslabša. Zato naj se oboleli v večernih urah izogibajo velikim količinam tekočin in s tem preprečijo prepogosto uriniranje ponoči.

Kadar je vzrok za inkontinenco znan in obvladljiv, se jo zdravi glede na vzrok nastanka in povzročitelja. Najprej se polastimo povsem splošnih ukrepov kot so prehrana, različne vaje, gibanje, idr., lahko pa posežemo tudi po zdravilih in celo kirurških posegih.

Najcenejši in najučinkovitejši način je zdravljenje brez zdravil z upoštevanje splošnih pogojev, če seveda bolnik sodeluje, za kar je potrebna velika samodisciplina, vztrajnost in red. Pri uporabi zdravil za zdravljenje inkontinence je potrebno s strani urologa ali ginekologa najprej narediti preiskave, ki pokažejo, če bodo zdravila imela dani učineka, saj zdravila ne učinkujejo na vseh prizadetih. Za kirurški poseg se zdravnik najpogosteje odloči, ko so vzrok za inkontinenco organske spremembe.

Če nobena izmed zgoraj navedenih opcij nima pričakovanega učinka, pa se poslužujemo mehanskih pripomočkov, kot so urinski katetri pri moškem, urinali in inkontinenčne podloge.

KRITIČNO MNENJE

Mislim, da bi bilo potrebno pri starostnikih z inkontinenco redno skrbeti za njihovo telesno čistočo in čimprej omogočiti sveža, suha oblačila in posteljno perilo, saj s tem, ne samo preprečimo vnetja in RZP, ampak obolelemu hkrati omogočimo boljše počutje in mu zagotovimo boljšo kakovost bivanja. V zdravstvenih ustanovah bi morale to nalogo vestno in s prioriteto opravljati negovalke in medicinske sestre, medtem, ko bi za samostojno živeče starostnike morali poskrbeti njihovi svojci, če starostnik tega sam ni zmožen.

LITERATURA

·         Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2. Ljubljana: Založba Pivec; 2006