- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Komunikacija v ZN teamu s supervizijo – vaja 2013

  1. Opišite bonton pisanja e-sporočil!

Navedemo zadevo pisanja, pomembno je nazivanje (»Spoštovani«); nato uvodni stavek (kje smo našli informacijo, zakaj pišemo); napišemo tudi polno ime in priimek ter letnik in šolo; na koncu se zahvalimo in navedemo pozdrav (»Lep pozdrav, Srečno«). V pisavi e-sporočil pišemo v enotnem slogu pisave in ne uporabljamo smeškov. Dodamo tudi priponke (pravilno označene, pravilni naziv, pravilno oštevilčene).

  1. V čem se odraža privlačnost elektronskega (posredovanega komuniciranja)?

Poznamo 4 značilnosti podpornega posredovanja komunikacije, ki ga v določenih kontekstih naredijo bolj uspešnega in privlačnega!

    1. SOCIALNA DISTANCA – uporabniki lahko o svojih težavah spregovorijo z nekom, ki jih osebno ne pozna in je daleč od njih.
    2. ANONIMNOST – posredovano komuniciranje s svojo anonimnostjo povečuje možnost za izogibanje stigmatizacij (drugačnosti). Ta vrsta komuniciranja je pomembna predvsem za tiste, ki ne najdejo osebe s katerimi bi razvijali odnose in za tiste, ki so pripadniki obrobnih skupin.
    3. UPRAVLJANJE Z ODNOSI – je bolj prijazen za tiste ki imajo težave pri vzpostavljanju neposrednih odnosov. Omogoča bolj preprosto vstopanje v odnose in izstopanje.
    4. VEČJA DOSTOPNOST – lažje je dobiti nasvet ali podporo od kakega anonimnega člana podporne skupine, kot od oseb, ki so fizično okrog nas. Tu velja izrek »internet nikoli ne spi«.

 

  1. Opišite določene transakcije v odnosih (npr. »Otrok-otrok«; … ) !

 

    1. STARŠ – OTROK: pacient igra vlogo »ubogega malčka«, MS pa vlogo »ustrežljive matere«. MS zato torej za vse prevzame odgovornost sama in skrbi zanj, dokler se ne utrdi, izgori. Namesto empatije, MS do pacienta čuti bolj usmiljenje oz. pomilovanje, ga tolaži, pomirja, ščiti.
    2. OTROK – ODRASLI: oseba, ki jo venomer tlačijo občutki nemoči, neuspešnosti in nezmožnosti, bo iskala potrditev v odraslem, s tem bo upala, da mu bo ta oseba naštela vse razloge za nasprotno mnenje in mu ne bo treba popustiti »otroku«, ki grozi, da bo uničil vse upe. Pacient si npr. v osebi z močnim »Odraslim« le tega »izposodi«. Potrebno je veliko nenehne spodbude. (vzpodbuda za izpit, za treninge, pacientom … »saj bo, boš že naredil«).
    3. ODRASLI – STARŠ: pacient bi rad spremenil način življenja. »Odrasli« (MS) mu priskrbi informacije o zdravem načinu življenja. Kljub temu pa (dokler je v oskrbi) naprosi MS, da mu igra »Starša« (če pacient npr. kadi, naj se na vse pretege razhudi in mu cigarete skrije.
    4. OTROK – OTROK: Pacient: »V tej bolnišnici slabo skrbite zame«. MS: »Bom pa šla in sam skrbite zase«. Za ta odnos je značilna osredotočenost nase, nezmožnost vzpostavitve bližine, empatija; namesto tega se oblikujejo »nepreverjene sodbe«.
    5. STARŠ – STARŠ: MS: »Če ne boste vsako jutro vzeli zdravila,…«! Pacient: »Vi mi že ne boste ukazovali«! (oba izgubiva)
    6. ODRASLI – ODRASLI: Pacient: »Veste, danes imam občutek, da MS niso dobro poskrbeli zame«! MS: »Mi lahko bolj natančno razložite, kaj s tem mislite«!? (oba zmagava)

 

  1. Načini upravljanja s čustvi v medosebnih odnosih.

 

  1. 4 oblike predelave kronične bolezni pacienta!

 

  1. Kateri pacienti so lahko pod vplivom stereotipov?

Pod vplivom stereotipov so alkoholiki, duševno zaostali, odvisniki in klateži. To so osebe, ki jih imajo zdravniki za manj zaželene v zdravljenju. Naklonjeni pa niso tudi pacientom z prekomerno težo, ter pacientom, ki bolujejo za boleznimi, ki se prenašajo s spolnimi odnosi.

 

  1. 4 kriteriji presojanja pacientov s strani zdravstvenega osebja!?

 

  1. Vrste podpornih sporočil!?

 

  1. Definicija METAKOMUNICIRANJA!?

Metakomuniciranje ali metoda refleksije odnosov uporabimo kadar razpravljamo o odnosih. To pomeni, da je odnosni vidik komuniciranja iz implicitne spravimo v eksplicitno raven, iz ozadja v ospredje komuniciranja, na primer: »Tvoj glas zveni, kot da se jeziš name«. Metakomuniciranje je pomembna metoda za konstruktivno reševanje konfliktov v odnosnem komuniciranju. Omogoči nam, da diskusijo z vsebinske premestimo na odnosno raven, kjer je ponavadi izvor konfliktov in nesporazumov, da se vprašamo, kaj se dogaja med nama ali nami.

Metakomuniciranje pa ni samo orodje za reševanje problemov, je tudi pot za okrepitev dobrih vidikov odnosnega komuniciranja; taka je na primer izjava; »Zelo sem vesela, da si pohvalil moje delo pred šefom«. Taka metakomunikacijska sporočila služijo dvema namenoma; poudarijo pozitivne vidike komuniciranja in s tem motivirajo udeležence komunikacijske situacije, da nadaljujejo tako komuniciranje, ki ugodno vpliva na potek komuniciranja in odnose.

Uspešno metakomuniciranje zahteva predvsem poglobljen uvid v lastno duševnost in pogum za samorazkrivanje partnerju. Pogum zato, ker gre ponavadi za razkrivanje neprijetnih občutkov in čustev, nezadovoljstva in konfliktov, ki jih ni lahko razkrivati in se soočati z njimi. To je pogovor o pogosto mučnih in spregledanih vidikih odnosne stvarnosti. S takim soočanjem tvegamo seveda tudi prehod v odnosne konflikte in neproduktivne izlive negativnih občutkov in čustev, Vendar je morebiten »izkupiček« velik, to je namreč priložnost, da se s tem, ko jih predelamo, rešimo motenj v odnosih. Res pa je, da sodoben način življenja in komuniciranja metakomuniciranju ni naklonjen.

Če se metakomuniciranje odvija kot dialog med dvema osebama, mu rečemo tudi »metadialog«. Lahko metakomuniciramo tudi s samim seboj, ko dopuščamo, da se v nas pregovorijo različni notranji glasovi, misli, ideje, želje in se soočajo med seboj.

V toku komuniciranja sporočamo drug drugemu veliko metaodnosnih sporočil, na primer sporočil o svojem počutju, čustvih, željah, strahovih, pogledih na pretekli odnos in na prihodnost odnosa. Skozi medsebojno usklajevanje metaodnosnih sporočil dojemamo, kje smo v razvoju odnosa oziroma kakšen je naš odnos.

Če žena nervozno reče možu: »Ali ti ni dovolj tega buljenja v televizor?«, je že s svojim nervoznim spraševanjem metakomuniciriala svoje nezadovoljstvo z moževim vedenjem, posredno na nezadovoljstvo z njunim odnosom. Ta nervoznost kaže več, kot nam pove neposredno vprašanje. To vprašanje na videz sprašuje po moževem počutju. Zato lahko pričakujemo podobno odrezav odgovor, na primer »Kaj me motiš, ali ne vidiš, da bo kmalu konec tekme?«

 

  1. 3 vloge pogleda!?

 

  1. Vrste dotikov!?

 

  1. Kaj pomeni kronemično komuniciranje oz. komunikacijski čas?

Komunikacijski čas vzpostavlja medsebojne povezave med različnimi načini komuniciranja, na primer med našimi kretnjami, govorom, gibanjem v prostoru, časom trajanja govornega dejanja ene osebe v pogovoru. Komunikacijski čas zajema tudi hitrost izgovarjanja posameznih glasov, trajanje parajezikovnih znakov. Na tej podlagi se gradijo vse naslednje višje stopnje upravljanja s časom, ki je potrebno za uspešno komuniciranje.

  1. Opišite vrste gest!?

 

  1. Razlike med verbalnim in neverbalnim komuniciranjem.
    1. Neverbalna sporočila dojemamo kot bolj verodostojna od verbalnih in jih bolj zaupamo;
    2. Neverbalna sporočila so filogenetsko in ontogenetsko starejša; v prvem letu se v pogovoru z  dojenčkom zanašamo izključno na neverbalna sporočila;
    3. Neverbalna sporočila so čustveno močnejša; prava umetnost je skriti svoje resnične občutke in čustva;
    4. Neverbalna sporočila imajo bolj univerzalen pomen, čeprav obstajajo tudi v tem načinu komuniciranja medkulturne razlike; izrazi na obrazu so najbrž najbolj univerzalni signali prav zaradi svoje pomembnosti v komuniciranju iz oči v oči; čim bolj so neverbalna sporočila biološko določena, tem bolj spontana in univerzalna so;
    5. Simbolna neverbalna sporočila so naučena in ponavadi izražajo lokalne pomene, vezane na posebne subkulturne, skupine, pare;
    6. Neverbalna sporočila so kontinurana in ciklična; geste in telesni gibi prehajajo drug v drugega brez začetka in konca, zato se zdi, da so bolj naravni del našega bivanja v svetu; zdi se, da so fizični podaljšek telesa; besede, še zlasti ko so napisane in nepovezane s telesom, doživljamo pogosto manj povezane s sebstvom in manj svoje;
    7. Neverbalno komuniciranje lahko hkrati uporablja več kanalov, verbalno komuniciranje pa je omejeno na en kanal v določenem času; če je sporočilo poslano po več kanalih hkrati, je vpliv intenzivnejši.

 

NEVERBALNO

 

VERBALNO

 

  1. S čim se poslušanje vzdržuje?

Značilnost poslušalcev je, da uporabljajo več metod, s katerimi dosežejo in vzdržujejo pozornost poslušanja:

 

  1. Ovire pri poslušanju?

 

  1. Opišite načine poslušanja!