- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Mikrobiologija vprašanja in odgovori vaja

KATERE POVZROČITELJE GLIVIČNIH OKUŽB KOŽE IN LAS POZNATE?

Glivične okužbe kože in las imenujemo dermatomikoze.

Skupna lastnost dermatofitov je, da razkrajajo hitin. Povzročajo bolezni ljudi in živali, najdemo jih tudi v okolju, od koder se lahko razširijo na ljudi in živali.

Najpogostejši povzročitelji dermatomikoz so nitaste glive rodov Trichophytan, Microsporum in Epidermaphytan.

Okužbe kože in nohtov povzročajo tudi kvasovke, predvsem Candida albicans.

Spremembe, ki jo povzročajo glive imenujemo tinea (na glavi,lasišču,bradi,telesu,rokah,nogah,nohtih).


CLOSTRIDIUM TETANI

Je G+ paličasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesju živali, predvsem konjev. Okužba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih poškodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzroča tetanus ali mrtvični krč. Tetanus uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok in odraslih. Clostndium tetani vzkali v globokih ranah in odmrlem tkivu, zlasti če so prisotne druge bakterije, ki porabijo kisik. Bacil ostane v rani, močan strup, ki ga izdeluje se vsrka v kri in tudi preko živcev prodre v centralno živčevje. Nastanejo krči, najprej v okolici rane, nato krč mišic žvekalk in končno splošni krč. Bolnik umre zaradi krčev dihalnih mišic.

OPIŠITE RAZVOJNI CIKLUS IN NAČIN OKUŽBE S TRICHINELLEO SPIRALIS?

Drugo ime je lasnica. Drobna glista, ki najeda človeka, domače in divje živali. Lasnica se zarije v sluznico prebavil in koti žive ličinke, ki po mezgovnicah pridejo v krvni obtok, te se zvijejo in obdajo z opno v gibalnih mišicah. Težave, ki jih povzročajo: bolečina v mišicah, mrzlica, vročina, okvare dihal in srčne mišice. Ličinke ostanejo v mišicah vse življenje. Vir okužbe je prašičje meso. Dokažemo jo z biopsijo – izrežemo košček mišičnega tkiva in ga opazujemo. Zato je tudi potreben stalen nadzor mesa v klavnicah.


KAJ JE PRIMARNI IMUNSKI ODGOVOR?

Ko se človek prvič v življenju sreča z nekim antigenom (MO), se pojavijo protitelesa v krvnem serumu v nekaj dneh ali tednih. Najprej nastanejo IgM, nato IgG in IgA. Količina IgM se nato hitreje zniža kot količina IgG.

KAJ VESTE O MIKROORGANIZMU HAEMOPHILUS INFLUENZAE?

Povzroča epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, očesne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v žrelu in nosno žrelnem prostoru ljudi, od njih se širi s kapljicami aerosola in izločki. Zajeda človeka. Najbolj so ogroženo otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po gramu negativni drobni bacil. Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je občutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da kužnine čim prej zasejemo na ogreta gojišča. Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B


KAJ VEŠ O POVZROČITELJU PLINSKEGA PRISADA?

Plinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzroča mešanica klostridijev, med katerimi prevladuj Clostridium perfringens vsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih rokah (vojne rane,prometne nesreče,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirurško oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridije izločajo več strupov, ki jim omogočajo razkrajanje tkiva. Iz okužene rane se vnetje širi v podkožje, v mišice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Značilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrdeč. Nastane splošna zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriološko preiskavo količinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens določimo lecitinozo.


KATERE VIRUSE HEPATITISA POZNATE, OPREDELITE RAZLIKE IN PODOBNOSTI?

– HEPATITIS A:  epidermični ali infekcijski, prenaša se z rokami, okuženo hrano in vodo. Je zelo droben, kubično someren virus z enovijačnim genomom RNK in brez ovojnice. Ne povzroča kroničnega vnetja jeter.

– HEPATITIS B:  ali serumski hepatitis, prenaša se s serumom ali krvjo obolelih oz. nosilcev virusa. To se dogaja največkrat pri vbodih in vrezninah na delovnem mestu v zdravstvu. Okužimo se s krvjo, pa tudi skoz sluznice in očesno veznico. Virus se izloča s semensko tekočino, izločki nožnice, slino, nosno žrelnimi izločki in z znojenjem. Prenaša se pri spolnem odnosu in z okužene matere na otroka ob porodu. Povzroča dolgotrajno kronično vnetje jeter, ki se lahko nadaljuje kot rak jeter. Imamo cepivo. Hepatitis B sestavlja dvovijačna DNK, ovita v nukleokapsido.

– HEPATITIS C:  povzroča kronična vnetja jeter in vironoštvo. Prenaša se s krvjo, transfuzijo krvi in krvnih izdelkov, s skupnimi iglami, vbodi, vrezninami in od okužene matere na otroka ob porodu. Je droben enovijačni  virus RNK z ovojnico.


KAKŠNA JE RAZLIKA MED DIFUZIJSKIM IN DILUCIJSKIM ANTIBIOGRAMON?

-DIFUZIJSKI ANTIBIOGRAM: je preprost in hiter test, s katerim ugotavljamo občutljivost bakterij na antibiotike

-DILUCIJSKI ANTIBIOGRAM: je primeren za testiranje mikrobov, ki se razmnožujejo samo v tekočih gojiščih ali kadar preizkušamo antibiotike, ki v agar slabo difundirajo.


KAJ SO SPORE IN KAKO NASTANEJO?

So mnoge paličaste bakterije, ki imajo možnost, da se v zanje neugodnih okoliščinah spremenijo v sporo. Spora je mirujoča oblika bakterije, ki se ne deli. Ovoj je sestavljen iz petih plasti, zato je zelo odporna na fizikalne in kemične vplive.

V notranjosti ima ves, za življenje potreben material. V okolju preživijo spore zelo dolgo, tudi več let. Ko pridejo spet v ugodno okolje, skalijo, iz njih ponovno nastane presnovno dejavna oblika. Bakterije sporulirajo le v okolju, ne v tkivih.

Spore so lahko razporejene v sredini paličaste bakterije (centralno), med sredino in konico (subterminalno) in na konicah (terminalno). Zelo so odporne proti sušenju, toploti, razkužilom in lahko v okolju, na predmetih in v raztopinah preživijo tudi do več let.

KAJ JE GEN, KAKO JE SESTAVLJEN IN KAKŠNA JE NJEGOVA FUNKCIJA?

Gen je dedni faktor ali dedna zasnova. Je v jedru kromosoma, so deli molekula DNA, 1 gen je odgovoren za sintezo 1 polipeptidne verige. Po vlogi so strukturni- določajo zgradbo in sintezo encima ter regulacijski- začetek in konec sinteze. Geni se združujejo v genome, to je skupek vseh genov.

DAVICA – Corynebacterium diphteriae, bris žrela, nosu, nosnožrelnega prostora, ki jih ob bolniku zasejemo na bakterijska gojišča.

ŠKRLATINKA – Piogeni streptokok ali Streptococus pyogenes, bris nebnic na krvni agar.


BOTULIZEM
– Clostridium botulinium, povzroča zelo nevarno zastrupitev s hrano, z ohromelostjo mišic. Prisotnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi dokazujemo na laboratorijskih miših. Opazujemo nastanek ohromelosti pri živalih.


VRANIČNI PRISAD
– Bacillus anthrocis, izcedek ali tekočino iz kožne spremembe pri človeku, nanesemo na predmetnico za neposredno mikroskopsko preiskavo. Istočasno zasejemo vsebino v bakteriološka gojišča, vedno zasejemo tudi kri.


GONOREJA
– Nesseria gonorrhaeae, ali kapavica, bakterijo pri moškem iščemo v gnojnem izcedku sečnice, z mikroskopsko preiskavo in zasejevanjem na bakterijska gojišča. Pri ženski pa bris cervixa.


OPIŠITE OKOLIŠČINE ZA RAST IN RAZMNOŽEVANJE BAKTERIJ V LABORATORIJSKEM OKOLJU?

– za rast in razmnoževanje potrebujejo bakterije vodo, anorganske snovi, vire dušika in ogljika, dejavnike za rast, vire energije, nevtralni pH (7,2-7,6)
– optimalno temperaturo 35-37ºC, mezofilne rabijo temp. človeškega telesa, psihrofilne imajo rade hladno, termofilne pa toploto
– za uravnavanje osmotskega tlaka potrebujejo bakterije organske snovi, predvsem natrijeve, klorove in fosfatne
– potrebni so ioni nekaterih kovin: Fe, Zn, Co, Mn, Cu

– za rast bakterij uporabljajo različna barvila, ločimo dve skupini:

*avtotrofne: živijo na organskih snoveh, imajo sposobnost izdelave vseh potrebnih sestavin iz preprostih anorganskih molekul

*heterotrofne: so v svoji presnovi delno okrnjene, zato potrebujejo za obstoj, za pridobivanje energije in sestavljanje lastnih snovi določene že pripravljene organske spojine

KJE POTEKA V CELICI SINTEZA BELJAKOVIN IN KATERA RNA PRI TEM SODELUJE?

– bakterije imajo vse tri RNK: prenašalno-tRNK, informacijsko-mRNK in ribosomsko-rRNK
–         vse so udeležene pri sintezi beljakovin, dogajanje sinteze pa poteka podobno kot pri sesalcih
–         mRNK daje sporočilo v zaporedju genov na ribosome, ki vsebujejo rRNK, ta pa preko tRNK prevaja sporočilo v zaporedje aminokislin v beljakovini

KAKO ODČITAMO IN VREDNOTIMO REZULTAT DIFUZIJSKEGA ANTIBIOGRAMA?

Primerno gosto suspenzijo izolirane bakterije zasejemo na površino trdega gojišča v petrijevki. Na zasajeno kulturo nato polagamo antibiotične diske. Antibiotik difundira z diska v gojišče in zavre rast bakterij okoli diska. V primeru, da je mikroorganizem občutljiv na antibiotik, nastane okoli diska pas zaviralne rasti- področje, kjer ni vidne bakterije.

Antibiogram ovrednotimo navadno po 24-urni inkubaciji. Za vsak antibiotik izmerimo premer inhibicijske cone v mm in v tabeli odčitamo občutljivost. Občutljivost označimo: rezistenten, slabo občutljiv, srednje občutljiv, zelo občutljiv.

RAZLOŽITE RAZVOJNI CIKLUS PRI BAKTERIJI, KI POVZROČA TRAHOM?

–         povzroča Chlamydia trachomatis, znotraj celični zajedalec, človek je edini nosilec
–         okužba veznice in roženice – TRAHOM
–         pri spolno dejavnih osebah povzroča negonokokno vnetje sečnice ter rodil, je najpogostejši dejavnik neplodnosti pri ženskah
–         žarišče bolezni je vironosec

KATERE BAKTERIJE NAJBOLJ POGOSTO POVZROČAJO INFEKCIJE OPEKLINSKIH RAN?
Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeroginosa, Escherichia coli, Enterococcus faecalis.

KAJ VESTE O BAKTERIJI BORRELIA BURGDORFERI?
Spiralna bakterija, ki povzroča Lymsko boreliozo. Borelioza je razširjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemična.

Gozdni glodavci, predvsem miši, so rezervoar okužbe, ki se prenaša s klopi rodu Ixodes od živali na živali. Klopi so pri nas okuženi v visokem odstotku in bolezen prenašajo na človeka. Bolezni se izognemo, če se izognemo stiku z klopom.

Klopa, ki se želo prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za več tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO. Pri vbodu klopa nastane rdečkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem živčevju, če bolnika ne zdravimo takoj. Od kožne spremembe do razvoja bolezni poteče več tednov ali mesecev.

Pri nezdravljenih osebah nastanejo kronične okvare živčevja in sklepov. Borelijo iščemo v vzorcih kože, v krvi, v likvorju in v sklepni tekočino. Za osamitev je potrebno zelo bogato gojišče, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne.

RAZLOŽITE POMEN MOLEKUL MHC-I IN MHC-II V IMUNSKEM SISTEMU?

MHC-I:

-so prenašalni proteini, imajo jih vse celice, ki imajo jedro
-celice okužene z intracelularnimi mikrobi
-prenašajo peptide na površino celice
-peptide prepoznajo citotoksični T limfociti CD8

MHC-II:

-fagocitne celice požirajo zunajcelične mikrobe
-prenašajo dele peptidov na površino fagocita
-peptide prepoznajo limfociti T pomagalke CD4

KAJ VESTE O PARAZITU TRICHURIS TRICHIURA (bičeglavec)?

Je glista, ki ima obliko biča. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bič, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ročaj biča. Zajeda v debelem črevesju in povzroča vnetje, razširjen je po vsem svetu. Človek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzroča bolezenskih znakov. Jajčeca, ki se izločajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj časa zadrževati v okolju, da se človek lahko okuži. Mikroskopsko iščemo v iztrebkih značilna jajčeca.

KAJ SO SPORE IN KATERE BAKTERIJSKE VRSTE JIH TVORIJO?
Spore so mirujoča oblika bakterij, ki se ne delijo. Tvorijo jih bakterije iz rodu Bacillus in Clostridium.


KAJ SO DIFERENCIALNA GOJIŠČA?

So gojišča, ki vsebujejo snovi, ki zavirajo razmnoževanje drugih bakterij, ne pa tistih, ki jih želimo izolirati iz mešane flore. Takšna gojišča so na primer krvni agar s telusitom za …..bakterije, laktozni agar po Drigalskem (Russelovo gojišče), tioglikolatni bujon za anaerobne bakterije.

KAKŠNA JE RAZLIKA MED KAPSULO IN GLIKOKALIKSOM?

Kapsula:  izloček bakterijske celice, ki ima enako obliko kot bakterija, vključuje le posamezne bakterije (Klebsiella pneumoniae, Clostridium perfringens), lahko je tanka, debela, mehka, sluzasta, trda. Zgrajena je iz polisaharidov in glikoproteinov. Bakterije s kapsulo so odporne proti fagocitozi, lažje vdirajo v kri in tkiva – invazivnost. Kapsula omogoča tudi pritrjevanje na gostitelja. Je pomemben virulentni dejavnik, hkrati pa ščiti bakterijo.

Glikokaliks:   rahla polisaharidna sluz, ki jo izločajo nekatere bakterije, obdaja skupke več bakterij.

KAJ JE TRANSDUKCIJA?

Prenos bakterijskih genov s pomočjo bakteriofagov. Gre za prenos 30-150 bakterijskih genov iz donorja v recipienta. Bakteriofag tekom svojega razmnoževanja, v fazi integracije, vgradi bakterijsko DNA v svojo kapsido (namesto fagove DNA). Pri infekciji druge bakterije recipienta, inicira DNA bakterija.
Prenos delčka DNK lahko nastane z bakteriofagom.