- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Najpogostejša vprašanja pri patronažnem zdravstvu

1. Utemeljite zakaj patronažna zdravstvena nega vpliva na kakovost življenja invalida
S svojim znanjem ZV deluje na bolnika in družino z informiranjem o pomembnosti zdravstvenih, socialnih in ekonomskih razmer. Pomembni so njihovi medosebni odnosi in komunikacija. ZV deluje do družinskih članov o prizadetosti in zdravstveno-socialnih problemih povezani z njim, PMS sta omogočena 2 PPO letno, ter KPO po naročilu izbranega zdravnika, ki je odvisno od zdravstveno-socialnega stanja, stopnje samooskrbe. Sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu na domu, organizira izvajanje in nadzor oskrbe na domu, urejanje servisne dejavnosti na domu, ter sodeluje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno-skrbstvenih problemih.

2. Zakaj dojenček spada v rizično skupino
Ogroženost za zdravje rizičnih skupin izhaja iz treh virov:
– nenavajenost na življenjske pogoje, katerim se mora posameznik prilagoditi
– izredno močna izpostavljenost svojevrstnim boleznim zaradi posebnega družbenega delovnega okolja
– zmanjšana odpornost telesa
DOJENČEK: biološke funkcije, prilagajanje okolju, bolezni, poškodbe, aspiracije, infekcije, zaužitev strupenih snovi

3. Lastnosti zdrave družine ter nekej v tem stilu: kakšne informacije otroku sproča družinsko okolje
– interakcija med družinskimi člani, komunikacija
– učinkovita porazdelitev vlog
– pospeševanje razvoja posameznika
– soočanje s problemi
– zdravo domače okolje in zdrav način življenja
– povezave s širšo skupnostjo
Družinsko okolje posreduje prve in zelo pomembne podatke o družbi v kateri živimo, o ljudeh s katerimi živimo, o odnosih in komunikaciji, o vlogah in pravilih obnašanja.

4. Kaj je skupnost in na podlagi česa MS ocenjuje zdravje v skupnosti
Skupnost je socialna skupina, ki jo determiniratjo geografske meje in/ali skupne vrednote in interesi. Člani skupnosti se med seboj poznajo in vplivajo drug na drugega. Ustvarijo norme, vrednote in socialne institucije, delujejo v okviru socialne strukture.
Zdravje v skupnosti ocenjujemo na osnovi zdravja posameznikov, družin, skupin, ki so člani skupnosti. Glede na to kakšno je njihovo zdravstveno stanje, umrljivost, obolevnost, travmatizem, kakovost življenja, odsotnost z dela. Glede na ključne značilnosti prebivalcev, demografski in vitalni podatki, narodnost, pismenost, religija, naravne nesreče, migracije, vojne.

5. Kaj mora poznati PMS za planiranje dela v PV
– kadrovski noramtiv (1650 prebivalcev, 650 družin/1 PMS)
– prioritete bioloških oziroma rizičnih skupin prebivalstva (otroci, nosečnice, starostniki, TBC, Ca bolniki)
– socialno-medicinski kazalci zdravstvenega stanja na določenem območju (vitalna statistika, demografska statistika)
– higiensko-epidemiološke posebnosti območja (registrirani higienski problemi, epidemične bolezni, sporadične bolezni)
– značilnosti krajevnih področij
– izkušnje iz prejšnjih let

6. Reproduktivno varstvo (kaj obsega preventivni program, programirana zv, naloge ms, ) “neki tazga”
– pregledi in svetovanje o načrtovanju družine
– preprečevanje nenačrtovane zanositve
– spolno prenosljive bolezni
– kontracepcijska sredstva
– 10 sistematskih pregledov v nosečnosti in 2 UZ
– pregled in svetovanje 6 tednov po porodu, 3 tedne po splavu, operaciji
– indirekten Coompsov test
– Rh desenzibilacija (28. teden nosečnosti)
– zgodnje odkrivanje raka dojk in raka na materničnem vratu
– genetsko svetovanje po 35. letu

7. Vloga pms pri odločanju tzkd
– prouči socialno-ekonomske rrazmere v družini
– napiše predlog za odobritev zdravljenja s kisikom na domu in njeno mnenje
– zbere podatke o alkoholizmu, kajenju v družini in ali je bolnik sposoben sodelovati

8. Katere infomacije pridobi otrok iz družinskega okolja in Maslowa hierarhična lestvica potreb
pridobi prve in zelo pomembne podatke o družbi v kateri živimo, o ljudeh s katerimi živimo, o odnosih, komunikaciji, o vlogah in pravilih obnašanja.
Hierarhična lestvica potreb po Maslowu:
– osnovne/fiziološke potrebe (higienske in bivalne, preskrba s pitno vodo in hrano, zdravje)
– varnost in pripadnost (odnosi in komunikacija v družini in širši okolici)
– samoaktualizacija, samovrednotenje (izobrazba, zaposlitev, mesto in vloga posameznega družinskega člana v ožjem in širšem okolju)

9. Kaj vpliva na kakovost življenja v družini?
Na kakovost v družini vplivajo:
– socialno-ekonomske razmere
– zdravje in zdravstvena vzgojenost družinskih članov
– splošna prosvetljenost
– odnosi in komunikacija

10. Kaj vpliva na dinamično ravnovesje v družini?
Odvisno je od naravnega okolja, umetnega okolja, odvisnosti posameznika. Družina je heterogena skupnost, je veliko interesa in različnih stanj, razmer (kulturnih, socialnih, ekonomskih…). Družinske člane druži intenzivno, dolgo skupno življenje. Člani družine so različni glede na starost, spol, osebnostne značilnosti, interese, odvisnost drug od drugega. Pozitivno lahko vpliva tudi MS z aktivnostmi ZN.

11. Kaj je dispanzer in kaj dispanzerska metoda?
Dispanzer je oblika zdravstvene dejavnosti na osnovnem zdravstvenem varstvu, ki se ukvarja z zdravstvenim varstvom skupin populacije, ki so dovzetnejše za negativne vplive okolja, ali pa so obravnavane posamezne bolezni s socialnim obeleženjem, zaradi razširjenosti, nevarnosti in pomembnosti.
Dispanzerska metoda dela je oblika zdravstvene dejavnosti, ki je usmerjena v ohranjanje in promocijo zdravja, izboljšanje in povrnitev zdravja in boj proti boleznim pri posamezniku, družini, skupini in celotni populaciji. Vsak zdravstveno socialni problem rešuje iz treh vidikov: preventivnega, kurativnega in socialnega. Predpogoj je aktivno sodelovanje subjektov.

12. Naštejte principe dispanzerske metode dela in značilnosti
PRINCIPI:
– Kontinuirano spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni
– Preučevanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za življenje in delo prebivalstva
– Zgodnje odkrivanje in evidentiranje začetkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogroženih skupinah prebivalstva
– Planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme
Značilnosti so timska metoda dela, enotna doktrina dela, delitev dela, evidenca in registracija.

13. Hierarhični večparameterski odločitveni model v ZN:
Gre za celovit vrednostni pogled v PZN (celostna obravnava). Gre za strokoven zapis podatkov oziroma dokumentiranje. TŽA ocenjujemo glede na problem; 1-ni problema, 5-velik problem. Dano oceno tudi utemeljimo.
Je pripomoček za klasifikacijo oziroma vrednotenje objektov, opisanih v atributnem jeziku. Hierarhični model opredeli vrsto in stopnjo negovalnega problema, ter evalvacijo TŽA. B/V zagotavlja kakovostno ZN. Hierarhični model je del informacijskega sistema, ponuja možnosti za boljše ocenjevanje in večjo profesionalnost ter kakovost ZN. Temelji na razčlenitvi problema na manjše in manj zahtevne probleme. Podproblemi oz. vmesni koncepti so ponazorjeni s spremenljivkami, ki so med seboj povezane v strukturo – drevo.
– naštejte in razložite eksplicitne prednosti
– poenoten organizacijsko-informacijstki pristop in posledično boljša informacijska slika celotnega procesa
– računalniški zapis podatkov –> boljša dokumentacija
– ustreznejša povezava med vsebinskim, finančnim in statističnim segmentom
– celovit vrednostni vpogled na stanje varovanca v PZN
– transparentnost, selektivnost, analiza kaj-če
– uvajanje sodobne informacijsko komunukacijske tehnologije
Eksplicitne prednosti: sistematičnost, selektivnost, transparentnost
– kako je zgrajen (aplicirano na PZN) ne vem
– Kaj je baza znanja (aplicirano na PZN)
Drevo kriterijev za posamezno TŽA, drevo za združeno celostno oceno B/V, funkcijske koristi
– kaj so funkcijske koristi (aplicirano na PZN)
Odločajo kakšen odnos imajo posamezni kriteriji in kako vplivajo na svojo oceno na višje ležeče kriterije. Pove nam kdaj se MS odloča, da je nek kriterij velik oz. majhen problem.

14. Programirana zdravstvena vzgoja v službi za reproduktivno zdravstveno varstvo?
– svetovanje o načrtovanju družine
– preprečevanje neželenih rojstev
– uravnavanje razmikov med nosečnostmi
– pomoč neplodnim parom
– individualno svetovanje z materinsko knjižico
– starševska šola

15. Naloge MS v službi za reproduktivno zdravstveno varstvo?
– svetovanje o načrtovanju družine, individualno svetovanje z materinsko knjižico, starševska šola (najbrž isto kot zgornje vprašanje)

16. Na podlagi česa MS prepoznava zdravstvene potrebe v skupnosti? (v 4. vprašanju je bolj podrobno razloženo)
Ocenjujemo ga glede na zdravje posameznika, ki je član skupnosti, zdravje družine, zdravje skupin.
Kakšno je njihovo zdravstveno stanje?
– umrljivost
– obolevnost
– travmatizem
– odstotnost z dela
– kakovost življenja
– zdravsvena neenakost in neenakopravnost

17. Kaj zajema preventivni program pri bolnikih z aktivno TBC?
ZN družine:
– zdravstvene, socialne in ekonomske razmere
– vloga družine pri preprečevanju širjenja TBC
– napotitev družinskih članov na pregled v dispanzer

ZN pacienta:
– celosten, individualen pristop
– 2 PPO/letno
– KPO po naročilu izbranega zdravnika

ZV o:
– ustreznem higienskem režimu, bolezni, rednem jemanju zdravil, načinu širjenja. – –
– Sodelovanje v diagnostično terapavtskem programu.
– Sodelovanje s službami v ZD in izven (spec. Ambulante, bolnišnice,…)
– Pravočasno odkrivanje bolnikov kot izvor infekcije in njihovo zdravljenje
– Imunoprofilaksa z BCG vakcinacijo, ki ščiti osebe pred malignimi oblikami TBC
– Kemoprofilaksa, omejena na zelo ozke kategorije prebivalstva
– ZV o TBC
– Kaj so kontakti?
– To so družinski člani ali ostali ljudje, ki so bili dlje časa v kontaktu s pacientom, ki ima aktivno TBC
– Kaj zajema PZN bolnikov s TBC? (odgovor je že napisan)

18. Zakaj je pomembna socialno medicinska metoda dela?
Socialno-medicinska metoda dela: zdravje oz. kvaliteta življenja je odvisna od socialnih dejavnikov (prehrana, ekonomsko stanje, stanovanje, stil življenja, delo-poklic, izobrazba, splošna prosvetljenost. Ugotavlja prisotnost socialnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in kvaliteto življenja.
S poznavanjem ugotovimo prisotnost dejavnikov tveganja oziroma vzroke za porušeno dinamično ravnovesje in s pozitivnim vplivanjem pripomoremo k pospešitvi, ohranitvi in krepitvi zdravja.

19. Zakaj so ženske v rizični skupini?
– zaradi nenavajenosti na življenjske pogoje, katerim se mora prilagoditi
– zaradi izredno močne izpostavljenosti boleznim
– zaradi zmanjšane odpornosti telesa, zaradi biološkega razvoja ali sprememb
– biološke funkcije, morebitni socialni dejavnik, vpliv okolja, bolezni, način življenja


20. Lastnosti zdrave družine
– kaj družinsko okolje posreduje posamezniku
– Interakcija med družinskimi člani, komunikacija
– učinkovita porazdelitev vlog
– pospeševanje razvoja posameznika
– soočanje s problemi
– zdravo domače okolje in zdrav način življenja
– povezave s širšo skupnostjo
Družinsko okolje posreduje prve in zelo pomembne podatke o družbi v kateri živimo, o odnosih in komunikaciji, o vlogah in pravilih obnašanja.

21. Dispanzerska metoda dela, principi in značilnosti
Dispanzerska metoda dela je oblika zdravstvene dejavnosti, ki je usmerjena v ohranjanje in promocijo zdravja, izboljšanje in povrnitev zdravja in boj proti boleznim pri posamezniku, družini, skupini in celotni populaciji. Vsak zdravstveno socialni problem rešuje iz treh vidikov: preventivnega, kurativnega in socialnega. Predpogoj je aktivno sodelovanje subjektov.
Principi:
– kontinuirano spremljanje in proučevanje zdr. stanja preb. z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni
– preučevanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za življenje in delo prebivalstva
– zgodnje odkrivanje in evidentiranje začetkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogroženih skupinah prebivalstva
– planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme
Značilnosti:
Timska metoda dela, enotna doktrina dela, delitev dela, evidenca in registracija.

22. Programirana ZV v ambulanti splošne medicine?
– zdravstveno-vzgojna predavanja, učne delavnice. delo v malih skupinah
– ind. ZV s psihosocialno pomočjo: primarna, sekundarna in terciarna preventiva (odvisnost od alkohola, drog, nasilje v družini)
– posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni
23. Programirana ZV odraslih, kaj obsega?
Odrasli:
– zdravstveno vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah
– individualna ZV s psihosocialno pomočjo: primarna, sekundarna, terciarna preventiva (odvisnost od alkohola, drog, nasilje v družini, ogroženosti v skupini)
– posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z DT za nastanek KNB
– preventivni program odraslih
– sistematični preventivni pregled odraslih, starih 20 let in več za preprečevanje KNB na vsakih 5 let
– preventivni pregledi namenjeni predvsem odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek KNB v starostnem obdobju nad 20 let za premagovanje kroničnih bolezni in stanj
– namenski preventivni pregledi populacije, stare nad 65 let
– aktivnosti oz. storitve v okviru samozaščite in sozaščite dejavnosti zavarovanih oseb pri premagovanju bolezni zasvojenosti
– druge zdravstvene storitve in ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni v skladu z republiškim imunizacijskim programom
– naloge MS v službi za zdr. varstvo
– organizira, načrtuje, izvaja, vrednoti ZN
– sodeluje v diag.-ter. Programu
– zdr. vzg. delo
– sodeluje pri pripravi lastnega načrta službe
– povezovanje z drugimi službami
– vodi in izvaja dnevno, mesečno in letno evidenco

24. kaj je skupnost, kaj jo determinira? (odgovor je že podan nekje)
– Naštej osnovne elemente skupnosti
– Ljudje, odnosi med njimi, socialno sodelovanje in medsebojna podpora.
– funkcije skupnosti (ne vem točno)

25. PZN otročnice+TŽA izločanje in odvajanje
– 2 PPO v svojstvu otročnice
– KPO po naročilu zdravnika (zdr. stanje in razmere)
Globalna cilja: zdrava in zadovoljna otročnica, ZV otročnice
– svetovanje glede 14 TŽA
– ZN družine, otročnice, novorojenčka, ZV, sodelovanje v DT programu, sodelovanje z drugimi službami

IZLOČANJE in ODVAJANJE
– vzorec odvajanja (inkontinenca urina, kontrola beljakovin v urinu)
– zaprtje
– čišča (barva, vonj, količina)
– potenje

26. Kaj obsega priprava PMS na patronažni obisk?
– zbrani podatki (statistika, obvestilo bolnišnice, ambulant, naročilo zdravnika)
– izkušnje iz prejšnjih let
– poznavanje prioritet rizičnih skupin
– navodila za izvajanje preventivnega programa
– postavljanje ciljev
– strokovna tehnična priprava (pripomočki, material, ki ga vzame s seboj)
– psihična priprava (mora upoštevati strokovnost, realnost, kodeks etike, celostna in individualna obravnava)

27. Prednosti TZKD
– izboljšanje fizične in mentalne zmogljivosti
– zmanjšanje pljučne hipertenzije
– zmanjšanje poliglobulije
– zmanjšano dihalno delo
– zmanjšano število hospitalizacij
– zmanjšani stroški zdravljenja
– manj respiratornih infektov

28. Kako PZN vpliva na kakovost življenja invalidov?
– MS s svojim znanjem deluje ZV na bolnika in družino
– 2 PPO/leto
– 1KPO/leto po naročilu zdravnika
– MS sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu
– organizira izvajanje in nadzor oskrbe
– sodeluje z ostalimi službami

29. Od česa je odvisno dinamično ravnovesje na delovnem mestu in naštej kazalce ogroženosti na delovnem mestu
Odvisno je od:
– ČLOVEKA: odvisnost, telesne, duševne in osebnostne lastnosti, izkušnje v življenju
– DELOVNEGA MESTA
– ŠIRŠEGA OKOLJA-ekološki dejavniki
Kazalci ogroženosti:
– odsotnost z dela
– poklicne bolezni
– sum na poklicne bolezni
– bolezni povezane z delom
– invalidnost 1., 2. in 3. stopnje

30. Zakaj novorojenčki spadajo v rizično skupino prebivalstva?
– zaradi nenavajenosti na življenjske pogoje na katere se mora prilagajati
– izredno močna izpostavljenost svojevrstnim boleznim
– zmanjšana telesna odpornost zaradi biološkega razvoja ali sprememb

31. Kdo so subjekti v dispanzerju, značilnosti dispanzerskega dela
Dispanzer se ukvarja z zdravstvenim varstvom skupin populacije, ki je dovzetnejša za negativne vplive iz okolja.
Subjekti so posameznik, družina, skupina, skupnost.
Značilnosti: timska metoda dela, enotna doktrina, evidenca, registracija delitev dela

32. metode preprečevanja širjenja TBC
– pravočasno odkirvanje bolnikov in njihovo zdravljenje
– imunoprofilaksa z BCG vakcinacijo za ogrožene skupine
– hemoprofilaksa
– zdravstvena vzgoja o TBC