- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Obravnava posebnih skupin prebivalstva v patronaži

Javno zdravje med ogrožene skupine prišteva predvsem t. i. skrito populacijo, ki je uradnim
oblikam pomoči (zdravstvenim in socialnim) večkrat nedostopna ter zaradi posebnih
zdravstvenih okoliščin in tveganega vedenja izpostavljena poslabšanju zdravja.
Ranljive skupine umirajo prej, pogosteje ter bolj zgodaj zbolijo za srčnimi in psihosomatskimi
boleznimi, sladkorno boleznijo in duševnimi motnjami.


Skupne značilnosti vseh teh skupin so socialna izključenost, stigmatizacija in težka dosegljivost.
Pri nekaterih skupinah so pogoste tudi kombinirane zdravstvene diagnoze ter psihične težave.(2)
V strokovni literaturi zasledimo izraz ranljive skupine predvsem v začetku tega stoletja. Pred tem
se je pisalo in govorilo o socialno izključenih skupinah, skupinah ki so zaradi določenih
značilnosti (prikrajšanosti) bile izključene iz aktivnega delovnega in družbenega življenja, ter so
se zaradi tega soočale s številnimi težavami, tudi s prikrajšanostjo pri dostopu do izobraževanja,
znanja…(2)
V strokovnih razpravah se je ob naraščanju socialno izključenih skupin vse pogosteje opozarjalo
da bi družba morala ukrepati prej, preden določene skupine postanejo socialno izključene.(2)
TEŽAVE RANLJIVIH SKUPIN PRI DOSTOPANJU DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Glavni težavi ranljivih skupin pri dostopanju do zdravstvenega varstva sta težja dostopnost in
dosegljivost – tako samega zdravstva kot različnih oblik pomoči. Dostopnost do programov
pomoči je uporaba teh programov s strani ciljnih uporabnikov (uporabnikov drog in drugih
prizadetih posameznikov) ter vse, kar jim to omogoča ali jih pri tem ovira: ekonomska in
geografska dostopnost, kadrovska preskrbljenost, zdravstveno zavarovanje, čakalne dobe itd.
Dosegljivost programov pomoči je sposobnost uporabnikom, da si razpoložljivo pomoč
zagotovijo. Je pogojena s stigmatizacijo, diskriminacijo in socialno izoliranostjo.(2)

VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI VKLJUČEVANJU V
PATRONAŽNO VARSTVO RANLJIVIH SKUPIN PREBIVALCEV
Demografske in družbene spremembe pomembno zaznamujejo delo patronažnih medicinskih
sester, ki edine redno vstopajo v družine in zelo hitro zaznavajo odstopanja in spremembe. Bolj
kot kdajkoli prej se srečujejo z revščino, nezaposlenostjo, nasiljem, hudimi stiskami, ki se vedno
najprej dotaknejo najbolj ranljivih.(2)
Patronažne medicinske sestre kot družinske medicinske sestre poznajo družine na svojem
terenskem delu tako dobro, da lahko koordinirajo vso potrebno zdravstveno nego in oskrbo na
domovih varovancev ter v lokalni skupnosti in jim pomagajo v vseh stanjih zdravja in bolezni.
Zelo pomembno je, da pri komunikaciji z varovanci in družinami vzpostavijo patronažne
medicinske sestre občutek zaupanja, ki omogoča neposredno izražanje čustev. To zaupanje je
dvosmerni pojav med patronažnimi medicinskimi sestrami na eni ter varovanci in njihovimi
družinami na drugi strani, ki ga lahko dosežejo s podajanjem, izmenjavo natančnih informacij,
prilagodljivostjo v odnosih in sodelovanjem pri skrbi zanje. Le s pravočasnim zaznavanjem
problemov, ustreznim načrtom in pravilnim izvajanjem zdravstvene nege, ki mora biti
prilagojeno telesnim, duševnim in duhovnim potrebam varovancev in njihovih družin, v njim
lastnem kulturnem okolju, lahko zagotavljajo izboljšanje kakovosti njihovega življenja.(2)

ROMI
Beseda Rom, s katero pripadniki romskega ljudstva poimenujejo sami sebe, izhaja iz jezika
sanskrt in pomeni preprosto človek. Dandanes po vsem svetu živi približno 8 do 10 milijonov
Romov, večina pa živi na območju Evrope, natančneje na Balkanskem polotoku. Rome najdemo
še v vzhodni in južni Evropi, v obeh Amerikah in na Bližnjem Vzhodu.
Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike Romske skupnosti opredelilo 3246
prebivalcev, 3834 oseb pa je kot materni jezik navedlo romski jezik.(5)
Po podatkih centrov za socialno delo iz leta 2003 naj bi v Sloveniji živelo 6264 Romov, po
podatkih občin iz leta 2004, v katerih so Romi zgodovinsko poseljeni pa v teh občinah živi 6448
pripadnikov romske skupnosti.(3)
Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstva iz leta 2002, Urad za narodnosti ocenjuje, da v
Sloveniji živi med 7000 in 10000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in
Posavju, ter večjih mestih kot so Maribor, Ljubljana, Velenje, Celje, Jesenice in Radovljica.
Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. Člen Ustave
RS, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S
tem so bili postavljeni pravni temelji za zaščitne ukrepe. Do dosledne izpeljave ustavne določbe
je prišlo s sprejemom Zakona o romski skupnosti v Republiki v letu 2007. V okviru zakona je
vlada RS spisala tudi Nacionalni program ukrepov za Rome vlade republike Slovenije za obdobje
2010 – 2015. Osnovni strateški cilji programa ukrepov so med drugimi izboljšati zdravstveno
varstvo pripadnikov romske skupnosti, predvsem s poudarkom na izboljšanju zdravstvenega
varstva otrok in žensk.
PATRONAŽNO VARSTVO PRI ROMIH
Obiski Romov se opravljajo v skladu s pravili zdravstvenega zavarovanja in navodili stroke,
enako kot pri ostali populaciji. Prednostne obravnave ne zahtevajo. Zaradi okoliščin, v katerih
živijo, si patronažne sestre pogosto za obravnavo družine vzamejo več časa. Obsežnejše je delo
na področju vzgoje in osveščanja (slab življenjski slog). Osnovno zdravstveno zavarovanje imajo
Romi večinoma urejeno. Na sistematske preglede nekateri hodijo redno, kar nekaj družin pa za to
potrebuje dodatno vzpodbudo. Patronažne medicinske sestre ob svojih obiskih pri otročnicah in
novorojenčkih velikokrat ugotavljajo, da le-teh ni doma, čeprav vedo, da bodo prišle.(3)
Romkinje ne dojijo novorojenčka, niti ga ne želijo pristaviti k prsim. Dojenčke hranijo z
adaptiranim mlekom, dojijo pa svoje starejše otroke z obrazložitvijo, da tem njihovo mleko ne
škodi, medtem ko se bojijo dojiti dojenčka, ker se ne želijo prilagajati s prehrano in ustreznim
režimom življenja otročnice.(3)
V romskem naselju se patronažne sestre srečujejo s problemi alkoholizma, kajenja, zlorabe drog,
z neustreznim življenjem vseh skupin prebivalcev. Včasih zaradi nepoznavanja, nekritičnosti in
posledično panike in strahu Romi reagirajo z grožnjo in fizičnim nasiljem. Patronažne
medicinske sestre se redko poslužujejo zaščitne policije. Večinoma rešujejo konflikte same z
umerjanjem in zaupanjem. Veliko delajo na individualni zdravstveni vzgoji, ki pa žal ne kaže
želenih rezultatov. Aktualna problematika , ki je še pretežno prisotna so slabi bivalni pogoji, zelo
slabe higienske razmere, neprosvetljenost, nezaposlenost, zasvojenost. Poleg redne obravnave s
strani patronažnega varstva, bi bilo potrebno še dodatno delati z Romi v domačem okolju,
mogoče v obliki raznih zdravstveno vzgojnih delavnic, ter Romom hkrati zagotavljati osnovne
pogoje za dostojno življenje, kot so denimo tekoča pitna voda in elektrika, brez katere si večina
ljudi ne predstavlja življenja. (3)
BEGUNCI
Begunec je oseba, ki ji je tak status dodeljen na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti. Na podlagi
istega zakona je mogoče podeliti tudi status subsidiarne zaščite. Begunec ali begunka je torej
državljan/ka tretje države (tretja država je država, ki ni članica Evropske unije), ali oseba brez
državljanstva, ki mu/ji je priznana mednarodna zaščita.(4)
Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred
preganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni
skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne
more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se
nahaja izven države, kjer je imela prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče
vrniti v to državo.(4)
Pravni status beguncev v Sloveniji ureja posebna zakonodaja – njihove pravice in obveznosti
določajo Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti in Uredba o načinih in
pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito.
Republika Slovenija osebam z mednarodno zaščito zagotavlja:
‐ informacije, potrebne za lažjo vključitev v slovensko družbo,
‐ nastanitev v nastanitvenih zmogljivosti ministrstva,
‐ denarno nadomestilo za zasebno nastanitev,
‐ zdravstveno varstvo,
‐ kritje stroškov povezanih s priznavanjem tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o
formalni izobrazbi,
‐ programe pomoči pri integraciji,
‐ tečaje slovenskega jezika,
‐ tečaje spoznavanja zgodovine, kulture in ustavne ureditve,
‐ enkratno denarno pomoč.
Pri obravnavi in pomoči beguncev se posebno pozornost namenja ranljivim osebam s posebnimi
potrebami, zlasti otrokom, mladoletnikom brez spremstva, invalidnim osebam, starejšim,
nosečnicam, roditeljem samohranilcem z otroki in žrtvam posilstva, mučenja ali drugih oblik
psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja.

Danes je v Sloveniji 141 oseb s statusom begunca (maj 2012), prihajajo pa iz naslednjih držav:
‐ Srbija, Črna gora, Kosovo: 52,
‐ Kazahstan: 15,
‐ Bosna in Hercegovina, Somalija : po 12,
‐ Iran in Afganistan: po 10,
‐ Kongo, Rusija, Sudan: po 5, 22
‐ Irak: 3,
‐ Nigerija, Sierra Leone, Šrilanka: po 2,
‐ Eritreja, Jemen, Turčija, Zimbabve, Uzbekistan, Kamerun: po 1.(4)
PATRONAŽNO VARSTVO PRI BEGUNCIH
Socialno in zdravstveno varstvo beguncev je določena na podlagi Uredbe o pravicah in
dolžnostih beguncev v Sloveniji. Begunci so pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva
izenačeni s tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Begunci so upravičeni
do zdravstvenega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje.
Patronažna medicinska sestra je pogosto prva obiskovalka na domu, ki poleg potreb po
patronažni zdravstveni obravnavi posameznika in družine, zazna tudi njihovo stisko, slab socialni
status na robu revščine. Pogosto je prva oseba, ki skuša ljudem pomagati iz trenutne stiske. Tako
jim pomaga urediti socialno pomoč in oskrbo, usmerja jih pri urejanju zdravstveno – socialnega
statusa, pomaga jim vzpostaviti stik z okoljem, deluje zdravstveno – vzgojno, organizira izvedbo
zdravstvene nege na domu, poveže se z izbranim osebnim zdravnikom varovanca, povezuje s z
različnimi institucijami. Pri odkrivanju revščine in z njo povezanih posledic so pogoste težave,
saj bi bila potrebna boljša povezanost s centri za socialno delo. Revščina se kaže na podeželju
drugače kot v mestih.(4)
BREZDOMCI
Brezdomstvo je eden tistih kompleksnih pojavov, s katerim se lahko poglobljeno ukvarjamo več
let, pa še vedno težko brez nelagodja odgovarjati na vsa vprašanja o njegovih vzrokih, pojavnih
oblikah in možnostih ukrepanja.(5)
Ko so tisti najbolj ogroženi enkrat na cesti, ko postanejo del vidnega brezdomstva, so razprave o
njihovi lastni krivdi ali odgovornosti za lasten položaj zgolj metanje peska v oči. Nesmiselno je
namreč govoriti o osebni odločitvi za brezdomsko življenje pri nekom, ki nikoli v življenju ni
imel bodisi finančnih, socialnih ali emocionalnih možnosti, da bi si ustvaril dom ter z njim
gotovost in varno izhodišče, ki je potrebno za nadaljnje življenje. Zastonj je spraševati po
svobodni izbiri za brezdomstvo nekoga, ki sveta drugih možnosti (izobraževalnih, zaposlitvenih,
socialnih, kulturnih) v svojem življenju ne le da ni izbral, pač pa ga tudi ni nikoli poznal in vanj
nikoli ni vstopil.(1)
Brezdomstvo je za slovensko družbo razmeroma nov pojav. Deloma nov je sam pojav, deloma
nova so naša poimenovanja pojava in novih je mnogo načinov razmišljanja, retorike, oblikovanja
uradnih dokumentov, zakonskih in podzakonskih ureditev, vsebin socialnopolitičnih programov
ter na koncu obseg naših osebnih izkušenj in vseh mogočih asociacij, ki jih beseda sproža v nas.
Koncept brezdomstva je razmeroma nov tudi za ljudi, ki jih tako imenujemo. Včasih jih namreč
nismo tako imenovali in tudi sami sebe niso. Morda so bili nekoč predvsem berači, morda
potepuhi, zakon in javnost sta jih imenovala klateži. Prepoznavanje določenih ljudi kot
23 brezdomcev in tudi njihovo drugačno samoprepoznavanje je spremljalo razvoj kulture cestnega
življenja …
PATRONAŽNO VARSTVO PRI BREZDOMCIH
Zdravstvene težave brezdomcev naj bi bile po ugotovitvah mnogih tujih raziskav predvsem
kronične narave in ne toliko urgentne, zato je zanje dolgoročne nega in oskrba primernejša od
urgentne.(1)
Po ugotovitvah številnih tujih raziskav obstajajo tri ključne zdravstvene težave, ki jih lahko
razumemo kot vzročno povezane z brezdomstvom oziroma izjemno socialno izključenostjo:
‐ duševne bolezni ( oziroma širše, težave z duševnim zdravjem),
‐ zasvojenost z alkoholom ter zasvojenost z nedovoljenimi drogami.(1)
ZAKLJUČEK
Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s
posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka
patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki ugotavlja potrebe po
zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje.
Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo
zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo,
kronično nezmožnostjo in stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina
storiti zase in česa ne. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik
pomoči na domu in je vez posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.

VIRI
1) http://www.feantsa.org/files/freshstart/Transnational_Exchanges/ENHW/Materials/SRazpotnikB
Dekleva_research.pdf
2) http://www.zbornicazveza.
si/dokumenti/Aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu.pdf
3) http://www.arhiv.uvn.gov.si/si/manjsine/romska_skupnost/index.html
4) http://www.begunec.si
5) http://www.stat.si/¸
6) http://www.czpnn.si/index.php/331‐ivljenje‐v‐druini‐na‐robu‐revine
7) http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&ved=0CDwQFjAC&url=htt
p%3A%2F%2Fwww.mnz.gov.si%2Ffileadmin%2Fmnz.gov.si%2Fpageuploads%2FSOJ%2Fword%2F
Drugo_porocilo_Vlade_RS‐OSNUTEK‐
9.9.2012.doc&ei=HqazUP6SGcPf4QS06IDADw&usg=AFQjCNEGdhXuCnPer4t96ERxiEsnsf_
Og&sig2=FHzewfm7WZ91nGxOhYqIFg
8) http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCwQFjAA&url=htt
p%3A%2F%2Fwww.arhiv.uvn.gov.si%2Ffileadmin%2Fuvn.gov.si%2Fpageuploads%2Fpdf_datotek
e%2FProgram_ukrepov.pdf&ei=HqazUP6SGcPf4QS06IDADw&usg=AFQjCNHKz42wfmwfvzVBl3i8
K_AIul65lA&sig2=URSTviZbzELcoQ7inKXxNA