- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Odvzem krvi

PREISKAVE KRVI:
–    so najbolj pogost diagnostični postopek
–    ocenjujemo bolnikovo zdravstveno stanje
–    dajejo nam podatke o prehranjenosti, metabolizmu, odpornosti organizma, biokemični in hematološki podobi
–    podatki iz krvi odkrivajo zgodnje simptome sprememb, razplet obstoječega obolenja in spremljanja odgovora na terapijo.

LABORATORIJSKE PREISKAVE:
–    biokemične ( elektroliti, glukoza.. )
–    Hemogram ( KKS – rdeča in bela krvna slika, trombociti )
–    Analiza stjevanja krvi
–    Serološke preiskave ( dokazovanje protiteles v krvi )
–    Hemokultura
–    Določanje hormonov
–    Določanje koncentracije zdravil

Odvzem krvi je kompleksen postopek. Zahteva znanje in spretnost.
Poskrbeti moramo za varnost in zaščto pred okužbo. Upoštevati moramo tudi standardizacijo postopkov za varnost pacienta in nas samih kot izvajalca.

ODVZEM KRVI ZA LABORATORIJSKE PREISKAVE:
–    odvzem kapilarne krvi
–    odvzem venozne krvi
–    odvzem arterielne krvi

KAPILARNI ODVZEM:


–    priporočljiv za pediatrične bolnike
–    odrasli bolniki ( če so površinske vene težko dosegljive, pri opeklinah, pri starejših, pri zelo debelih ljudeh )
–    NEPRIMERNO ( bolniki s slabo periferno prekrvavitvijo ( dehidrirani, šokovna stanja )

VBODNA MESTA ZA KAPILARNI ODVZEM:
–    odvzem iz pete ( dojenčka zbodemo na stopalni površini pete ob zunanji liniji ( medialno, lateralno )  Ne zbadamo v prste na roki,  sredino pete niti v zadnjo krivino ( kost ! )
–    odvzem iz prsta ( zbodemo v sredino površine zadnjega segmenta prsta ( ne na koncu, ne ob strani,  vbodno mesto mora biti toplo, uporabljamo lancete različnih velikosti. )
–    odvzem iz ušesne mečice

ZBIRANJE VZORCEV KAPILARNE KRVI:
–    Krvne vzorce zbiramo v posebne mikrokolektorje oz. pipete ( princip kapilarnega vleka)
–    Zbiranje vzorcev po kapljicah v epruveto ni priporočljivo ( hemoliza ! )
–    Hitri testi za določanje nivoja krvnega sladkorja

ODVZEM KRVI IZ PRSTA – KONTROLA SLADKORJA V KRVI
–    enostaven poseg, manj boleč kot odvzem iz vene
–    izvid v kratkem času
–    pacienti si krvni sladkor lahko kontrolirajo sami

PRIPOMOČKI:
–    papirnata brisačka
–    sterilni zloženci
–    razkužilo za roke
–    razkužilo za vbodno mesto
–    sterilna lanceta s samosprožilcem
–    pripomoček za merjenje sladkorja
–    rokavice
–    posoda za ostre predmete
–    ledvička


NEGOVALNE DIAGNOZE:

–    tesnobnost
–    spremenjeno zdravstveno stanje
–    pomankanje znanja o kontroli sladkorja

NAČRTOVANJE:
–    pacientu pojasnimo poseg in namen
–    pripravimo prostor in pripomočke
–    poseg izvajamo po aseptični metodi


IZVAJANJE:
–    umijemo in razkužimo si roke
–    pacientu pomagamo v ustrezen položaj
–    pripravimo aparat za kontrolo sladkorja na brisačko
–    pripravimo lanceto/iglo
–    oblečemo rokavice
–    izberemo prst in ga rahlo masiramo proti vbodnemu mestu
–    mesto očistimo z alkoholom in počakamo, da se posuši ( 30.sec)
–    povemo pacientu, da bomo zbodli
–    zbodemo z lanceto / iglo
–    drugo kapljico usmerimo na merilni listič oz. posrkamo
–    odčitamo vrednost in pacientu povemo izvid, če situacija dopušča
–    uredimo pacientov prst s tamponom in lepilnim trakom
–    snamemo rokavice, razkužimo roke
–    bolniku pomagamo v ustrezen položaj

VREDNOTENJE:
–    primerjamo izvide
–    pregledamo vbodno mesto
–    pacienta vprašamo po počutju

ZAPLETI:

–    krvavitev iz vbodnega mesta se nadaljuje
–    izvidi so nad oz. pod normalno vrednostjo
–    aparat kaže nepravilne podatke
–    pacient je napačno razumel potek dela

DOKUMENTIRANJE:
–    izvide vpišemo v dokumentacijo
–    opišemo izgled vbodnega mesta – glede na reakcijo
–    zdravniku poročamo o izvidih


VENSKI ODVZEM KRVI:


–    najpogostejša metoda za odvzem krvi ( venepunkcija )
–    zaprt vakumski sistem ( lahko tudi z brizgalko odprt sistem.. )
–    odvzem iz i.v kanile
–    odvzem iz centralnih venskih katetrov ( CVK )

PRIMERNA MESTA:
–    vene na hrbtišču roke ( kubitalna vena, cefalična vena, bazilična vena, podlaktna medialna vena, radialna vena )

ZBIRANJE VZORCEV:

–    epruvete z določeno količino vakuuma
–    predpisana barva nalepke in zamaška
–    npr ( Rdeča – biokemične preiskave, Roza – kks, črna – Sr, modra – testi hemostaze pč, ptč )
–    stojalo za epruvete

IGLE – dvostranska sterilna in metuljček enkratna uporaba lahko pa odvzamemo v eno ali več epruvet na enkrat.

PLASTIČNI NOSILEC – ni sterilen, uporablja se za odvzem pri večih bolnikih

ŽILNE PREVEZE ( esmarhova preveza ) – trakovi za enkratno uporabo z njimi zažamemo veno in ustvarimo venski tlak, lahko uporabljamo tudi tiste za večkratno uporabo vendar jih moramo redno sterilizirati

PRIPOMOČKI ZA ODVZEM KRVI:

–    sterilni zloženci
–    razkužilo za roke
–    razkužilo za vbodno mesto
–    rokavice
–    zaščita za podlaganje roke
–    žilna preveza
–    obliž za vbodno mesto ( tampon, micropore )
–    epruvete, stojalo
–    nalepke s podatki pacienta
–    posoda za ostre predmete
–    ledvička
–    nastavek za iglo v kanilo
–    sterilne igle

UGOTAVLJANJE STANJA:
Ugotovimo, če je potrebna posebna priprava pacienta ( more biti tešč ). Ugotovimo dejavnike tveganja zaradi odvzema ( antikoag. terapija ). Ugotovimo če razume namen in način preiskave in se prepričamo o pacientovem sodelovanju. Ugotovimo mesta, ki so primerna za odvzem ( infuzija, hematom, mastektomija – drugačni rezultati ).

NEGOVALNE DIAGNOZE:

–    tesnobnost
–    velika nevarnost infekcije
–    velika nevarnost poškodbe
–    pomankanje znanja o preiskavah krvi

VSI VZROKI SO INDIVIDUALNI IN TEMELJIJO NA PACIENTOVEM ZDRAVSTVENEM STANJU ALI NJIHOVIH POTREBAH.

NAČRTOVANJE:
–    individualni cilji glede na negovalne diagnoze
–    pacientu pojasnimo pomen preiskave in potek dela
–    načrtujemo čas, pripomočke, prostor
–    poseg izvajamo aseptično

IZVAJANJE ODVZEMA KRVI:

–    umijemo in razkužimo si roke
–    material si pripravimo v bližino
–    pripravimo igli in nastavek za igli
–    posteljo namestimo v ustrezno višino
–    bolnika namestimo v polsedeč ali sedeč položaj ( podložena, iztegnjena roka )
–    ogledamo si žile
–    zažamemo prevezo 5-15cm nad vbodnim mestom ( pulz se mora še tipati )
–    poiščemo ustrezno žilo, bolnik stiska pest, rahlo trapljamo veno
–    preveza je lahko nameščena max. 1 min, če iščemo dlje časa zrahljamo in ponovimo postopek
–    oblečemo si rokavice
–    razkužimo vbodno mesto 2x do 3x ( 30 sekund počakamo oz. dokler se razkužilo ne posuši )
–    iglo odpremo in opozorimo bolnika, da bomo zbodli
–    napnemo kožo ( 2-3 cm nad ali pod vbodnim mestom )
–    prebodemo kožo pod kotom 15-30 stopinj, ostrina igle gleda navzgor, nato znižamo kot
–    iglo uvedemo v žilo in vzporedno z žilo potisnemo še naprej
–    pridržimo nastavek igle, z drugo roko potisnemo epruveto v nastavek
–    žilno prevezo spustimo, ko se začne polniti prva epruveta
–    zloženec namestimo na vbodno mesto izvlečemo iglo in zalepimo vbodno mesto
–    vbodno mesto držimo 3-4 min oz. dokler se krvaviev ne ustavi
–    epruvete z antikoagulantom narahlo obračamo
–    odstranimo kužni in drug material
–    snamemo rokavice
–    namestimo pacienta v ustrezen položaj
–    pospravimo pripomočke
–    si razkužimo roke

VREDNOTENJE:
–    vbodno mesto večkrat pregledamo
–    ocenimo pacientovo stanje
–    pregledamo laboratorijske izvide

ZAPLETI:

–    na vbodnem mestu je nastal hematom
–    pacient še vedno krvavi iz vbodnega mesta
–    pacienta je še vedno strah oz. lahko kolabira

Flebitis:

DOKUMENTIRANJE in POROČANJE:
–    dokumentiramo datum in čas odvzema krvi
–    opišemo vbodno mesto
–    zdravniku poročamo o izvidih oz. kakršnih koli spremembah pri pacientu

POSEBNOSTI ODVZEMA KRVI:
–    s krvavimi rokavicami se ne dotikamo ničesar in jih zamenjamo
–    veno lažje najdemo, če roko zavijemo v topli ovitek
–    kadar jemljemo kri za alkohol ne čistimo z alkoholnim razkužilom
–    pri bolniku z antikoagulantno terapijo držimo vbodno mesto vsaj 5 min ali več
–    kri iz vene blizu infuzije je lahko bolj razredčena