Kaj je operativna rana?
– je nasilna prekinitev tkiva
Biologija celjenja rane
Glede na vrsto celic, ki prevladujejo ali po kemičnih reakcijah, ki jih zaznamo, delimo celjenje rane v 4 obdobja:
– nevrogeno- hemostatsko: tvorba strdka in fibrinske mreže
– destruktivno- makrofagno: razgradnja odmrlega tkiva, uničevanje bakterij (nastanek otekline)
– produktivno- fibroblastno: rast granulacijskega tkiva, epitelizacija, skrčenje rane
– maturacija: tvorba in razgradnja kolagena
Vloga brazgotine
– je spajanje tkiv in zapolnjenje prostora
Pomen čvrstosti brazgotine: zrela brazgotina je slabše ožiljena, povečuje pa se čvrstost za raztezanje, ki je odvisna od vrste tkiva (koža po 21 dneh 10% zaceljena, črevesna stena po 21 dneh skoraj 100% zaceljena…), masiramo z vlažnimi krpicami.
Motnje v celjenju rane
– okužba rane
– nezadostna oksigenacija tkiva
– pomanjkanje beljakovin, vitaminov, mikroelementov (pomembna prehrana)
– stres in zdravila
– cistotoksična sredstva, obsevanja
– temperatura okolja
– starost
Zakaj pokrivamo rano?
– psihološki razlogi (ker si pogosto gleda rano)
– zaščita rane pred poškodbo
– vzdrževanje mikroklime (30 stopinj)
– sekrecija
Rane se najhitreje celijo, če so odprte, na zraku (čisto okolje, zaščita pred poškodbo, brez sekrecije…). Na rano ne damo nič, če ne predpiše zdravnik. Rano po operaciji prvič previje operater.
Celjenje rane pospešuje:
– hrana z visoko vrednostjo beljakovin, vitaminov,…
– zgodnja aktivnost bolnika
– zadostna oksigenacija (dihalne vaje)
– izogibanje zdravilom- steroidi
– preprečevanje okužbe
– vzdrževanje drenaž
– vzdrževanje mikroklime
Zapleti v zvezi z rano
– dehiscenca rane- razprtje tkiva
– običajno po odstranitvi šivov (ker se prehitro poberejo šivi)
– znaki: bolnik čuti bolečino, mokroto
– intervencije: obvestimo zdravnika, rano sterilno pokrijemo, znižamo vzglavje, bolnik ne sme kašljati, se napenjati, biti mora tešč, merimo RR, P, ….
DIHANJE
Atelektaza in zastojna pljučnica sta pogosta zapleta v obdobju okrevanja.
– ATELEKTAZA: kolaps ali sesedanje pljučnega krila zaradi zamašitve zapnikovih vej s sekretom ali krvjo. Pljučni mešički se v tem predelu sesedajo, ko kapilare absorbirajo v mešičkih obstoječi zrak
– ZASTOJNA PLJUČNICA: je vnetno obolenje pljuč zaradi zastoja sekreta, ki je ugodno gojišče za bakterije.
Dejavniki, ki pospešujejo razvoj pljučnih zapletov (vodijo v plitvo dihanje)
– povečana sekrecija
– suhi, lepljivi sekret
– zmanjšana gibljivost prsnega koša
– zmanjšana gibljivost trebušne prepone ali diafragme (obstipacije,…)
– depesija dihalnega centra
– aspiracija želodčne vsebine (bruhanje)
Znaki zapletov v zvezi z dihanjem
– hitro, površno dihanje
– nepredihanost spodnjih predelov pljuč
– zmanjšana gibljivost prsnega koša
– naraščanje sekrecije v dihalnih poteh, neučinkovito izkašljevanje
– hropci, gnojni izpljunek
– bolečine v prsih, povišana TT
– otežkočeno dihanje
Intervencije, ki preprečujejo nastanek pljučnih zapletov
– izvajanje globokega dihanja
– spodbujevalna spirometrija
– dihalne vaje
– nameščanje bolnika v položaj za lažje dihanje, obračanje
– spodbujanje bolnika h aktivnostim
CIRKULACIJA
Pogost zaplet po operaciji je vnetje ven ali tromboflebitis.
– vnetje ven zaradi infuzije
– vnetje ven na nogah zaradi zastoja krvi v venah, poškodbe žilne stene, nagnjenost k strjevanju krvi, viskoznosti krvi
– embolija- zamašitev žile (odtrgani trombus lahko povzroči zamašitev pljučne arterija)
Dejavniki tveganja za nastanek tromboflebitisa po operaciji
– notranji dejavniki (starost, debelost, slaba prehranjenost, kontracepcija…)
– bolezenska stanja (malignomi, nagnjenost k trombozam)
– vrsta operacije (abdomen, prsni koš, kolk)
– učinki operacije (anestezija, šok, neaktivnost, pritisk pod koleni…)
Preprečevanje tromboflebitisa
Intervencije pri bolnikih, ki so v večji nevarnosti:
– uporaba nogavic na obeh nogah
– ne sme sedeti s prekrižanimi nogami, noge naj bodo nekoliko dvignjene
– izogibanje pritiskom v podkolenskim predelu
– izogibanje masaži nog (nevarnost, da se trombus odtrga)
– spodbujanje k pogostemu premikanju nog, prstov
Intervencije v primeru tromboflebitisa
1.) Tromboza globokih ven:
– prizadeto ekstremiteto podložimo
– antikoagulantna terapija
– pred vstajanjem namestimo elastične nogavice
2.) Tromboza površinskih ven:
– nekateri so za mirovanje, drugi za gibanje
[wp_ad_camp_1]
GIBANJE
Zgodnja aktivnost bolnika pospeši okrevanje:
– učinki gibanja na organizem
– ugotavljanje bolnikovega stanja (stanje zavedanja- budnosti: postavljamo enostavna vprašanja, stanje srca in ožilja: P, D v ležečem nato v sedečem položaju, barva kože, možnost omotice, stanje motorike: mišična moč, zmožnost sedenja)
– Intervencije: spodbujanje bolnika da krepi in pridobiva mišično moč pred vstajanjem, uporaba nogavic, postopnost pred prvim vstajanjem, merjenje RR, P (nevarnost omedlevice- ortostatske hipotenzije).
NEUGODJA V OBDOBJU OKREVANJA
Glavni vzroki neugodja po operaciji so navzea, bruhanje, zastoj plinov ali bolečina:
– Navzea in bruhanje: (anestetiki, narkotiki, zastoj plinov).
Intervencije: stranski položaj (aspiracija), GS, pogosta ustna nega, antiemetiki, prisotnost MS ob bolniku.
– Zastoj plinov: Intervencije: izogibanje vročim in mrzlim pijačam, GS, črevesna cevka, telovadba, klizma po naročilu.
– bolečina po operaciji:Kaj je bolečina?, vzroki pooperativne bolečine, kirurški dejavniki bolečine, bolečina in zgodnji pooperativni zapleti, ugotavljanje .bolečine
VZDRŽEVANJE TER (TEKOČINSKO, ELEKTROLITSKO RAVNOTEŽJE)
– kontrola sprejete (infuzija, sonda, per os), in izločene (urin, bruhanje, dreni, pljuča, koža…) tekočine
– podatki o bolniku (ugotavljanje znakov in simptomov TER)
– lab. preiskave
– drugi podatki (tel. teža, višina)
Intervencije pri vzsrževanju TER:
– preprečevanje motenj TER
– preprečevanje izsušenosti bolnika
– preprečevanje izgube tekočine iz prebavil
– preprečevanje izgube skozi kožo, ledvica in pljuča
– nadomeščanje tekočine, elektrolitov
– enakomerno dajanje tekočine
– dajanje koncentriranih tekočin, infuzije
– dajanje tekočine per os, lajšanje žeje
VZDRŽEVANJE USTREZNE PREHRANJENOSTI
– ocena bolnikove prehranjenosti
– intervencije
IZLOČANJE URINA IN BLATA
a.) izločanje urina, kontrola diureze
– Intervencije: vzpodbujanje k pitju, ponudimo posteljno posodo
b.) izločanje blata, kontrola odvajanja
– Intervencije: apliciranje črevesne cevke (pri gin. operacijah), svečke, klizma (po naročilu zdravnika)
SLABOSTI V OBDOBJU OKREVANJA IN INTERVENCIJE ZA ZAGOTAVLJANJE DOBREGA POČUTJA
Spanje in počitek
– vzroki za nespečnost
– znaki nenaspanosti
– intervencije
– osnova je dobro ležišče, mir
Gibanje, aktivnosti po operaciji
– učinki gibanja na organizem
– intervencije
– vzpodbujamo starejše k gibanju
Vzdrževanje telesne temperature
– učinek znižanje TT
– učinek zvišanja TT
– intervencije: makroklima, redno preoblačenje
Psihična podpora
– vzrok za zaskrbljenost bolnika (strah pred smrtjo, invalidnostjo, sprememba samopodobe)
– intervencije