- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Osnove dietetike in določene vrste hranil ter prehrane

  1. Železo v prehrani živalskega in rastlinskega izvora – primeri

Železo živalskega izvora: 

 

Železo rastlinskega izvora:

 

  1. Makroelementi

natrij ( 1,5 g/dan minimalno, zgornja meja 6g/dan),meso, ribe, perutnina, zelenjava;

kalij (je glavni celični ion, nad 2000 mg/dan);meso, mleko, sadje, zelenjava;

klor (je glavni antion v ekstracelularni tekočini, 750 mg/dan);

kalcij (v kosteh, zobeh, okoli 1 % v krvi, okoli 30 % Ca iz hrane se absorbira, do 18. leta 1300 mg/dan, do 50. Leta 1000 mg/dan, kasneje 1200 mg/dan);

fosfor (je skupaj s kalcijem, priporočilo je 700 mg/dan); mleko, siri, stročnice, oreščki, semena, čokolada.

magnezij (s Ca in P, pomanjkanje artritis, 400 mg/dan), v žitih;

Ca in P sta v krvi v obratnem sorazmerju. Visoke vrednosti P se kažejo kot obloge na stenah žil, srca in pljuč.

 

  1. Mikroelenenti

železo (hemoglobin in mioglobin; moški 10 mg/dan, ženske 18 mg/dan);

jod (sestavni del ščitničnih hormonov, golša, okvare fetusa; 150 mg/dan);

fluor (preprečuje nastanek kariesa; 3,2 do 3,8 mg/dan);

cink (sestavni del encimov, sinteza insulina, sproščanje vit.A iz jeter, zdravljenje ran, tvorba spermijev in hemoglobina; 15 mg/dan);

selen (skupaj z vit. E deluje kot antioksidant; 55 mg/dan);

baker (sestavni del encimov, tvorba kolagena, sproščanje energije, vit. C zavira absorpcijo Cu; 1,5 do 3 mg/dan);

krom (sodeluje pri presnovi maščob in OH; okrog 50 μg/dan);

mangan (sodeluje v številnih presnovnih procesih; 2,5 mg/dan.

 

  1. Mleko pri otrocih – zakaj je pomembno

Zadostno uživanje mleka v predšolskem obdobju pomeni: preventivo osteoporoze, debelosti, povišanih maščob v krvi, povišanega krvnega tlaka in zmanjšanje simptomov astme.

 

  1. Funkcija in učinek vlaknin

Vlaknine ali balastne snovi so neprebavljive snovi, ki preprečujejo zaprtje, divertikulozo, rak, debelost, sladkorno bolezen, povišan RR ter bolezni srca in ožilja.

Učinek:

-povečajo volumen blata

-podaljšajo občutek sitosti

-upočasnijo resorbcijo OH, kar znižuje glikemični indeks

-znižujejo raven LDL horesterola in horesterola v žolču

-zavirajo absorbcijo hranil

-vežejo vodo

 

  1. Vpliv družbe na način prehranjevanja

VPLIV SOCIALNO-EKONOMSKIH DEJAVNIKOV

Družbeni položaj, prihodek in izobrazba so dejavniki, ki vplivajo na prehrano in telesno dejavnost. Nižja stopnja izobrazbe in revnejši dostop do ustreznih informacij zmanjšujeta možnosti, da bi se ljudje lahko odločali na podlagi dobljenih informacij.

 

V današnjem času torej socialni položaj posameznika pomembno vpliva na njegovo izbiro hrane oziroma na njegove prehranske navade. Če je posameznikov položaj v družbi višji, kar pomeni tudi boljši ekonomski položaj, več denarja lahko nameni bolj raznovrstnejši in kvalitetnejši hrani. Nedvomno je tudi vpliv izobrazbe na prehranjevalne navade izredno močan.

 

VPLIV ČUSTEV IN RAZPOLOŽENJA PRI IZBIRI HRANE

Vsi se verjetno strinjamo, da med našimi prehranjevalnimi navadami in našim zdravjem, razpoloženjem, storilnostjo in ne nazadnje tudi med dolžino samega življenja obstaja neka povezava. Zaužita hrana vpliva na posameznikovo voljo,vedenje in na celotno možgansko funkcioniranje. Lačen posameznik se bo verjetno počutil razdražljivo in nemirno, medtem ko bo oseba, ki je ravnokar obedovala,verjetno bolj mirna in zadovoljna.

 

VPLIVI MEDIJEV IN OKOLJA

Mediji in okolje v katerem živimo nas v današnjem času zasipavajo z raznoraznimi sporočili, ki nas podzavestno silijo k prehranjevanju ( pogled na izložbo slaščičarne, reklama za čips, plakati, ki oglašujejo manj mastne izdelke).

 

Množica oglasov katerim smo izpostavljeni, o izdelku, ki ga oglašuje nudi premalo informacij, obljubljajo pa več kot izdelek lahko ponudi. V potrošniku taki oglasi zbujajo nezadovoljstvo z načinom življenja, vzpodbujajo manj zdrave prehrambene navade, stereotipno dojemanje in potrošniški način razmišljanja (ta izdelek nujno potrebujem).

 

VPLIV SENZORIČNIH LASTNOSTI

Senzorične lastnosti živil so zelo pomembne pri izbiri hrane. Senzorične lastnosti, ki vplivajo na izbiro hrane pri potrošniku so videz, okus, vonj in tip. Poznavanje senzoričnih lastnosti je pomembno zato, da znamo prepoznati dobro živilo od slabega (na primer pokvarjeno meso).

 

Videz živila zaznavamo z organom za vid (oko). Videz je zelo pomembna senzorična lastnost, ki daje potrošniku prvi vtis o izdelku in odloča o njegovem nakupu oziroma zavrnitvi. Vizualne lastnosti, ki vplivajo na izbiro hrane so barva, oblika, velikost, vidna količina maščobe in druge.

S pomočjo vohalnega organa lahko zaznamo hlapne komponente živila. Če nam je vonj všeč bomo izdelek kupili in ga zaužili, če pa nam izdelek po vonju ni všeč to ne bomo storili. To je izredno pomembno pri svežih mesnih izdelkih, saj lahko na podlagi vonja sklepamo ali je meso staro ali sveže in se nato odločimo za nakup.

 

Okus hrane okušamo na jeziku s pomočjo celic, ki jim pravimo brbončice ali papile. Na jeziku zaznavamo štiri osnovne okuse in sicer slano, sladko, kislo in grenko.

 

VPLIV PREHRANSKIH NAVAD NA IZBIRO HRANE

Prehranjevalna navada pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote. Prehranske navade vključujejo količino živil ali hrane, ki jo izberemo, način priprave živil ter razporejenost in pogostost obrokov, ki jih zaužijemo čez dan. Na prehranske navade  vplivajo socialno ekonomski dejavniki, kulturne in osebnostne značilnosti ljudi. Vendar pa se prehranske navade oblikujejo že v zgodnjem otroštvu tam pa na njih vplivajo starši, saj se prehranske navade oblikujejo z učenjem še bolj pa z zgledom.

 

  1. Znaki bulimije

Bulimijo je na zunaj veliko težje prepoznati kot anoreksijo. Oseba lahko svojo motnjo skriva leta in leta celo v lastni družini.

Značilne so epizode bruhanja in drugih oblik čiščenja po velikih nažiranjih ogromnih količin hrane.

So čustveno nestabilne, nagnjene tudi k ekstremnim dejanjem, kot so kraje, uživanje drog in celo samopoškodbe.

 

  1. Razdelitev zelenjave – primeri

solatnice in špinačnice;

kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kolerabica);

korenovke (korenje, peteršilj, rdeča pesa, koleraba, repa);

čebulnice (čebula, šalotka, česen, por);

trajnice (rabarbara, beluši, artičoke, hren);

plodovke (paradižnik, kumare, buče, paprika, jajčevec);

gomoljnice (krompir).

 

  1. Enteralna prehrana – kdaj, primeri

 

  1. Dieta pri celiakiji

Je glutenska enteropatija

Strogi dietni režim

dovoljeno: riž, koruza, ajda, brezglutenske moke (testenine…)

 

  1. Zdravo hujšanje – načela

ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora

 

  1. Pomen maščob v prehrani

Maščobe (M) so estri trivalentnega alkohola in višjih maščobnih kislin.

Poznamo prave maščobe in maščobam podobne snovi – lipoide.

Prave maščobe so masti in olja; so estri glicerola in maščobnih kislin.

Vse maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene.

 

Maščobam podobne snovi – lipoidi:

 

            Holesterol

Holesterol, ki nastaja v organizmu, pokrije 90 % vseh njegovih potreb, 10 % pa ga dobimo s hrano (rumenjak, surovo maslo, mastno meso).

Če je vnesenega holesterola preveč, se povišajo vrednosti v krvi, začne pa se tudi odlagati na notranjih stenah žil (ateroskleroza).

 

Poznamo dve vrsti vrednosti holesterola:

 

            Delitev nenasičenih maščobnih kislin

Nenasičene maščobne kisline (MK) delimo na:

 

Pomembno je razmerje med Ω 3 MK in Ω 6 MK (1 : 5 do 1 : 10)!

 

            Lastnosti maščob

 

  1. Živila z nizkim in živila z visokim GI

Živila z visokim GI

Živilo GI
maltoza 110
Glukoza 100
Pečen krompirček 95
Krompirjev pire 90
Čips 90
med 85
Žemlja bela 85
Bel kruh 85
Kuhano korenje 85
Koruzni kosmiči 85
Instant riž 85

 

Živila z nizkim GI

Živilo GI
Nerefiniran riž 50
Riž basmati 50
Testenine polnozrnate 50
Testenine all dente 45
Musli nesladkani 45
Rdeč fižol 40
Svež sadni sok brez sladkorja 40
Testenine črna moka 40
Polnozrnat ržen kruh 40
Suhi grah 35
jogurt 30

 

  1. Prehrana matere med dojenjem

Ženska, ki doji, potrebuje okoli 500 kcal/dan več energije, potrebuje tudi 15 – 20 g beljakovin na dan več kot ženska, ki ne doji. Dodatek 300 kcal zaužije z mlekom in mlečnimi izdelki (3 E). Količina Ca v hrani naj ne presega 2,5 g/dan.

 

Neustrezna prehrana vpliva bolj na količino kot na kakovost mleka. Potreben je dovolj velik vnos tekočine (vsaj 2 l/dan).

Ženska, ki doji, naj ne uživa alkohola, ker prehaja na otroka, pa tudi izločanje mleka je slabše.

 

  1. Kdaj in katere meso uvajamo doječemu dojenčku in zakaj

Po 6 .mesecu začnemo z mesom:mlado, belo piščančje meso

 

  1. Vrste merjenja prehranjenosti

Stanje prehranjenosti opredelimo s kazalniki debelosti:

Indeks telesne mase (ITM) izračunamo kot razmerje med telesno maso (v kg) in kvadratom telesne višine (v metrih).

 

ITM =telesna masa v kg /višina2

 

Normalno telesno težo imajo ljudje z ITM od 18,5 do 24,9. Vrednost ITM pri posameznikih s povečano telesno težo je od 25 do 30, pri debelih pa več kot 30.

Obseg pasu pove ali ima pacient povečano količino maščobe v trebuhu in s tem povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno – žilnih zapletov.

 

 

  1. Kaj zajema zdrava prehrana

 

 

  1. Dieta pri povišanih maščobah

Če imate povišano raven holesterola ali trigliceridov (povišane maščobe v krvi), se morate ravnati po načelih zdrave prehrane. Izogibajte se slabih prehranjevalnih navad: neredni prehrani z izpuščanjem glavnih obrokov; uživanju hrane stoje, med hojo, vožnjo itd., uživanju hrane v hrupu, uživanju slabo prežvečene hrane. Pomembna je shujševalna dieta oziroma dieta za vzdrževanje normalne telesne teže.

Izbirajte tisto mleko in mlečne izdelke, ki vsebuje manj skrite maščobe (posneto mleko, jogurt iz posnetega mleka, pinjenec, jogurt iz pinjenca, skuta z manj kot 10 % maščobe, sir z manj kot 35 %

maščobe). Izbirajte tisto meso ter mesne izdelke, ki vsebujejo cim manj skrite maščobe, npr. pusto junčje in telečje meso, piščančje in puranje meso brez kože, puste ribe, pusta šunka, piščančje prsi v ovoju.

Izključite vse vrste salam, klobas in konzerv (lahko puranje, piščančje prsi). Ne uporabljajte trdih

maščob (maslo,margarina, svinjska mast …). Dajte prednost rastlinskim maščobam, ki so manj aterogene kot živalske. Najbolj se priporočajo repično in olivno olje,olje koruznih kalčkov in sončnično olje. Dnevno zaužijte dovolj sadja in zelenjave (100–300g sadja in vsaj 100–200 g zelenjave, polovico od tega surove).

 

Od jajc lahko uporabljate le beljak. Prav tako izločite drobovino.

Pri povišanih maščobah v krvi se ne priporoča pitje alkohola. Obstajajo pa nekatere naravne

sestavine,ki imajo ugoden učinek na maščobe v krvi. To je 3-omega kislina, ki je v olju salmonidnih rib

(med nje spadajo tudi postrvi, polenovka, losos, skuše). Ker je njena učinkovita količina 3 do 5 gramov

dnevno,kar je toliko, da je z ribami ne moremo dobiti, jo lahko zaužijemo v obliki tablet. Druga sestavina je alinin, ki je v česnu.

 

Tudi te snovi mora biti za zadosten učinek toliko, da jo je treba zaužiti v obliki pripravka. Zelo ugodno so se izkazale jedrnice, še posebej mandeljni, ki jih je treba za zadosten učinek pojesti100 gramov na dan. Zaščitno delujejo tudi tako imenovani antioksidanti, ki zavirajo odlaganje maščob iz krvi na žilne stene. Antioksidanti so vitamini A, E in C. Vitamin A je v sadju in zelenjavi, katerih meso je rumenkaste barve (korenje, koleraba, marelice, breskve), Vitamin C je v mnogih vrstah sadja in zelenjave, vitamin E pa v rastlinskih oljih in ribah.

Dnevna prehrana lahko vsebuje največ 300 mg holesterola, kadar pa je krvni holesterol povišan,

Zmanjšamo vnos s hrano pod 200 mg holesterola.

 

DOVOLJENI NAČINI PRIPRAVE HRANE

Zelo pomemben je način priprave živil. Cvrtje ne pride v poštev. Dobro je uporabljati posodo, pri kateri maščoba za kuhanje ni potrebna. Zelo se priporočajo dušenje, kuhanje in pečenje na žaru.

 

  1. Kazalci zdrave prehrane, koliko soli, ribe, vlaknine

skupne maščobe = 15-30 %

beljakovine = 10-15%

ogljikovi hidrati = 50-70%

vlaknine = 8-20g/1000 kcal

holesterol = do 300 mg/dan

sadje, zelenjava = > 400g/dan

 

 

  1. Sestava mesa – makro in mikro elementi

Voda 45 – 75 %, B 15 – 25 %, M 1 – 30 %, OH do 0,1%, minerali do 1,5 % in vitamini B kompleksa ter vitamin A.

 

  1. Kaj je dietetika

Je veda o prehrani in zdravem načinu življenja.

 

  1. Vrste motenj hranjenja

-anoreksija nervoze (nič ne jedo)


-bulimija nervoza (nažiranje in bruhanje)

-kompulzivno prenajedanje (ko B v kratkem času zaužije ogormno hrane)

 

  1. Kaj so dietna živila

So živila, ki se zaradi specifične sestavine ali predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi specifičnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam katerim fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu ter dojenčkom in malim otrokom.

 

  1. Načela prehrane pri hipotenziji

 

 

 

 

 

  1. Prehrana med nosečnostjo

Uživanje uravnotežene prehrane, pogosti manjši obroki. Ne priporočamo kajenja, pitja alkohola, kave več kot 2 skodelici na dan in uživanja aspartama (fenilalanin).

 

V 2. in 3. tromesečju rabijo za 300 kcal/dan večji vnos.

Povečane so potrebe po beljakovinah (za 10 – 15 g/dan).

Povečane so potrebe po Ca (1000 – 1300 mg), Zn, P, Mg, Fe (30 mg/dan), I (175 mg/dan), folne kisline (do 800 μg), B6, B12, vitaminu C, Cu, Zn.

 

Neustrezna prehrana, kajenje ali nosečnost z več plodovi zahtevajo še več dodatkov.

 

  1. Kaj so aditivi

Aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja ali uživa kot živilo in ne predstavlja običajne sestavine živila, četudi ima hranilno vrednost.

Živilu se dodaja iz tehnoloških ali organoleptičnih razlogov v proizvodnji ali pakiranju. Ker ima neposredne ali posredne učinke na živilo, postane del živila.

 

Kategorije aditivov:

 

Katere snovi ne sodijo med aditive:

 

 

  1. Razdelitev OH

Enostavni ogljikovi hidrati

 

Sestavljeni ogljikovi hidrati

 

  1. Pomen vode v prehrani

Vode je v telesu od 48 – 70 % – v celični in medcelični tekočini, tkivni tekočini in krvni plazmi.

Sprejemanje vode: pitje tekočin (2 – 2,5 l/dan), živila, presnova.

Oddajanje vode: urin, blato, znoj, izdihani zrak.

Naloge vode v telesu: voda je topilo, izloča odpadne snovi, je transportno sredstvo, uravnava telesno temperaturo.

Uporabnost vode:

 

  1. Vitamini topni v maščobah in vitamini topni v vodi

Vitamini topni v vodi:

 

Vitamini topni v maščobah

 

  1. Kaj so antioksidanti

So snovi, ki preprečujejo ali zavirajo oksidacijo drugih snovi. Delujejo po principu odvzema prostih radikalov in darovanju vodikovih atomov.

Predstavniki: fenoli, selen, cink, AK, vit. A in C, karetenoidi…

 

  1. Razdelitev sadja

-pečkasto (jabolka, hruške, kaki)

-jagodičasto (grozdje, jagode, maline)

-lupinasto (orehi, lešniki, mandelni

-koščičasto (marelice, breskve, slive)

 

  1. Katere so hranilne snovi

Maščobe

Maščobe dajejo energijo in so sestavni del telesnih celic. Delimo jih v dve glavni vrsti: nasičene in nenasičene. Med nasičene maščobe uvrščamo živalske maščobe, npr. neposneto mleko, maslo, sir, svinjina,govedina,ovčetina in jajca.

Med nenasičene maščobe pa sodi večina maščob v ribah, perutnini ter v sojinem, sončničnem in koruznem olju.

Za pravilno prehrano je potrebno čim manj maščob, pa vendar so življenjsko potrebne.

 

Beljakovine

Telo nenehno potrebuje beljakovine za rast pa tudi za popravljanje in nadomeščanje celic. Glavni vir beljakovin v hrani so meso,ribe, jajca, mlečni izdelki, žita in stročnice.

 

Ogljikovi hidrati

So za telo vir energije in so potrebni za presnovo. Poznamo dve glavni vrsti ogljikovih hidratov: škrob in sladkorje. Škrob najdemo v velikih količinah v takih živilih, kot so moka, žita, testenine, kruh in stročnice. Sladkorji pa so v velikih količinah v sadju in nekateri zelenjavi ter npr. v marmeladi, tortah in sladkih pijačah.

 

Vlaknine

Vlaknine so za telo neprebavljiva snov, ki jo najdemo v rastlinah. Čeprav ne dajejo telesu nobenih hranilnih snovi, so zelo pomembne za zdravo delovanje prebavil. Živila, ki vsebujejo posebej veliko vlaknin so: grahamov kruh, žita , stročnice, suho sadje in lešniki. Tudi vse vrste sadja in zelenjave vsebujejo vlaknine.

 

Vitamini

Vitamini pripomorejo k temu, da vse telesne celice in organi pravilno delujejo. Zelo dober vir vitaminov sta sveže sadje in zelenjava.

 

Minerali

Telo potrebuje mnoge minerale, kot so kalcij, natrij,kalij, železo, cink in jod, za pravilno delovanje organov, kosti in mišic. V uravnoteženi prehrani so po navadi vsi potrebni minerali.