- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Osnove patronaže

1. Področja dela v PZV (5 trditev, obkroži pravilne).
– zdravstveno-socialne obravnava posameznika, družine in skupnosti
– zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu
– zdravstvena nega pacienta na domu

2. Zakaj je otrok do dopolnjenega 6. leta starosti obravnavan kot rizična skupina?
Podvržen je nezgodam, nesrečam, nekaterim nalezljivim boleznim,
Hiter psihofizičen razvoj, prilagajanje okolju

3. ZV družine s pacientom, ki je zbolel z aktivno obliko TBC
– ZN družine
– zdravstvene, socialne, ekonomske razmere
– vloga družine pri preprečevanju širjenja TBC
– napotitev družinskih članov (kontaktov) na pregled v dispanzer
– ZN pacienta
– celostni, individualni pristop
– 2 PPO / leto, KPO po naročilu izbranega zdravnika
– zdravstvena vzgoja
– ustrezen higienski režim, bolezen, redno jemanje zdravil
– načini širjenja
– sodelovanje v diagnostično-terapevtskem programu
– sodelovanje s službami v ZD in izven (delovna organizacija, bolnišnice, specialistična ambulantna dejavnost, center za socialno delo, krajevna skupnost…)

3.1. Kaj so kontakti?
– vse osebe, ki so prišle v stik z obolelim s TBC
– ožji družinski člani, ožji sodelavci bolnika z na novo odkrito TBC
– vse take osebe napotimo v dispanzer za pljučne bolezni in TBC
– vsi morajo na pregled – MANTU test

3.2. Ukrepi za preprečevanje TBC?
– pravočasno odkrivanje bolnikov kot izvor infekcije in njihovo zdravljenje
– imunoprofilaksa z BCG vakcinacijo, ki zaščiti osebe pred malignimi oblikami TBC (od leta 2005 samo ogrožene skupine)
– kemoprofilaksa omejena na zelo ozke kategorije prebivalstva
– zdravstvena vzgoja o TBC

4. Otročnica – število patronažnih obiskov na leto ali na svojstvo (obkroži) in koliko kurativnih je predpisanih po Navodilih?
2 patronažna obiska pri otročnicah, KPO pa po naročilu zdravnika, odvisno od zdr.stanja otročnice in razmer v družini

5. Kje se izvaja programirana zdravstvena vzgoja v patronažnem zdravstvenem varstvu?
Pomoje je to na bolnikovem domu nisem pa 100%

6. Kriteriji (prirejeni po Maslowu), ki jih uporablja za ocenjevanje družine patronažna MS in utemelji zakaj?
Kriteriji – za družino prirejeni Maslow-ova hierarhična lestvica potreb
– osnovne potrebe za preživetje in fiziološke potrebe
– higienske in bivalne razmere
– preskrba z zdravo pitno vodo, hrano
– zdravje, zdravstvene potrebe
– varnost in pripadnost
– odnosi med družinskimi člani (med partnerjema, med starši in otroci, z drugimi družinskimi člani)
– odnosi do širše okolice
– komunikacija v družini (med partnerjema, med starši in otroci, z drugimi družinskimi člani)
– komunikacija v širšem okolju
– samovrednotenje in samoaktualizacija
– mesto in vloga posameznih družinskih članov v ožjem in širšem okolju
– izobrazba
– zaposlitev

7. Otročnica (zdrava, prvi patronažni preventivni obisk) – opišite stanje, za katerega je odgovorna patronažna medicinska sestra pri TŽA “Izločanje in odvajanje”.
– vzorec odvajanja (inkontinenca urina, kontrola beljakovin v urinu)
– zaprtje
– čišča (barva, količina,vonj)
– potenje

8. Programirana zdravstvena vzgoja v službi splošne medicine – kaj obsega? Katere dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni mora MS v službi splošne medicine vključiti v zdravstveno vzgojo?
– programirana zdravstvena vzgoja odrasle populacije
– zdravstveno-vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah
– individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo
– primarna, sekundarna in terciarna preventiva
– odvisnost od alkohola, dovoljenih in nedovoljenih drog
– nasilje v družini
– suicidalna ogroženost v družini
– zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja
– zdravstveno-vzgojno delo s populacijo staro nad 65 let
– posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek KNB
– kajenje, neuravnotežena prehrana, zvišana telesna teža
– zvišana vrednost holesterola in krvnega sladkorja
– zvišan krvni pritisk, fizična neaktivnost

9. Programirana ZV v zdr. varstvu odrasle populacije?
– zdravstveno-vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah
– individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo
– primarna, sekundarna in terciarna preventiva
– odvisnost od alkohola, dovoljenih in nedovoljenih drog
– nasilje v družini
– suicidalna ogroženost v družini
– zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja
– zdravstveno-vzgojno delo s populacijo staro nad 65 let
– posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek KNB
– kajenje, neuravnotežena prehrana, zvišana telesna teža
– zvišana vrednost holesterola in krvnega sladkorja
– zvišan krvni pritisk, fizična neaktivnost

10. Naloge MS v zdr.varstvu študentov? Naloge MS v službah za ZV posameznih skupin prebivalstva.
– organizira, načrtuje, izvaja in vrednoti ZN
– sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu
– zdravstveno-vzgojno delo
– sodeluje pri pripravi letnega načrta službe
– povezovanje z drugimi službami v zdravstvenem domu in izven njega
– evidenca (dnevna, mesečna in letna) in registracija


11. Kako je opredeljena skupnost?
– socialna skupina, ki jo determinirajo
– geografske meje in / ali
– skupne vrednote in interesi
– člani skupnosti se med seboj poznajo in vplivajo drug na drugega
– deluje v okviru socialne strukture
– ustvarja norme, vrednote in socialne institucije
– skupina ljudi, ki so med seboj povezani, med njimi so vzpostavljeni določeni odnosi in skupaj urejajo stvari, ki so v skupnem interesu
– vrste skupnosti
– primarne (družina, sosedska skupnost, prijatelji, sodelavci)
– sekundarne (delovne organizacije, društva, politične organizacije)

12. Kako MS ocenjuje zdravje skupnosti?
– katere so ključne značilnosti prebivalstva?
– demografski in vitalni podatki
– zdravstveno stanje
– narodnostna sestava in religija
– jezik in pismenost
– kakšno je njihovo zdravstveno stanje?
– umrljivost
– obolevnost
– travmatizem
– odsotnost z dela
– kakovost življenja
– zdravstvena (ne)enakost in (ne)enakopravnost
– katere lokalne značilnosti vplivajo na zdravje prebivalstva (+ in –)?
– delo in zaposlenost
– revščina in dohodek
– okolje (onesnaževanje, javna higiena, stanovanja, prometne povezave)
– družbena povezanost (človekovo okolje, migracija, zabava in prosti čas, “ljudje z roba”)
– elementi, ki povzročajo negotovost (naravne nesreče, vojne, gospodarska recesija)
– katere storitve so jim zagotovljene (formalni in neformalni viri)?
– kaj prebivalstvo samo šteje za svoje zdravstvene potrebe?
– katere so nacionalne in lokalne prioritete na področju zdravja (odločitve vlade, usklajenost)?

13. Lastnosti zdrave družine in kakšne informacije dobi iz družine?
– interakcija med družinskimi člani – komunikacija
– pospeševanje razvoja posameznika (družina dovzetna za potrebe članov, podpora)
– učinkovita porazdelitev vlog
– aktivno prizadevanje soočiti se z problemi
– zdravo domače okolje in način življenja
– redne povezave z širšo skupnostjo

INFO o:
– družinski moči in sposobnosti samooskrbe
– družinskih stresih in težavah
– družinskih virih (sredstvih)

14. Zakaj so ženske ogrožena skupina?
Zaradi biološke funkcije, morebitnih socialnih dejavnikov, vpliva okolja, bolezni, načina življenja

15. Planiranje dela v patronažnem varstvu? Kaj mora poznati PMS za planiranje dela v patronažnem varstvu?
– kadrovski normativ – 1 PMS / 1650 prebivalcev, 650 družin
– biološke oz. rizične skupine prebivalstva – otroci, nosečnice, starostniki, TBC, ca. bolniki
– socialno-medicinski kazalci zdravstvenega stanja na določenem območju – posnetek stanja na terenu, občini, regiji
– vitalna statistika – rojstva, umrljivost, mrtvorojenost
– zdravstvena statistika – zbolevnost, travmatizem, absentizem
– demografska statistika – št. prebivalcev, starostna struktura, struktura prebivalstva po spolu
– higiensko-epidemiološke posebnosti območja
– registrirani higienski problemi – pitna voda, smog, dispozicija odpadnih voda
– epidemične bolezni – ušivost, garje, nalezljivo vnetje jeter
– sporadične bolezni
– značilnosti krajevnih področji – urbane, geografske, gospodarske, kulturne…
– izkušnje iz prejšnjih let

16. Kaj je disp.metoda dela, principi in značilnosti?
– dispanzer
– zdravstvena dejavnost (v sklopu primarnega ZV) v osnovnem zdravstvu (sodi v primarni nivo zdravstvene dejavnosti), ki se ukvarja z ZV posameznih skupin prebivalcev
– posamezne bolezni in bolezni s socialnim obeležjem zaradi razširjenosti, nevarnosti ali pomembnosti
– skupine prebivalcev, ki so dovzetnejše za negativne vplive iz okolja
– dispanzerska metoda dela
– oblika zdravstvene dejavnosti, ki je usmerjena v
– ohranjanje in promocijo zdravja
– izboljšanje in povrnitev zdravja
– boj proti boleznim
– glej točko 12

16.1. Naštejte principe dispanzerske metode dela?
– kontinuirano spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva z zbiranjem, analizo in presojo podatkov o zdravju in bolezni
– proučevanje higienskih, socialnih in ekonomskih pogojev za življenje in delo prebivalstva
– zgodnje odkrivanje in evidentiranje začetkov bolezni in dejavnikov tveganja pri ogroženih skupinah prebivalstva
– planiranje aktivnosti glede na aktualne zdravstvene probleme

16.2. Navedite značilnosti dispanzerske metode dela.
– timska metoda dela
– enotna doktrina dela
– delitev dela
– evidenca in registracija

17. Zakaj spadajo novorojenčki v ogroženo skupino?
Nenavajenost na življenjske pogoje, prilagajanje okolju, padec odpornosti, biološke funkcije

18. Programirana zdr.vzgoja reproduktivnega varstva, kaj obsega preventivni program repr.varstava, naloge med.sestre pri reproduktivnem varstvu?

19. Kaj obsega preventivni program v patr.varstvu za varovanca , ki se TZKD?

20. Utemelji kako patronažna zn vpliva na kakovost življenja invalida (povezati je potrebno s TŽA) – Navedite dimenzije kakovosti življenja invalida.
Dimenzije kakovosti:
– fizična (fiz.TŽA in stopnja samooskrbe),
– psihična (psih.TŽA – prisotnost, odsotnost depresije, jeze, anksioznosti),
– socialna (soc.TŽA – medsebojni odnosi, aktivnosti, rekreacija, vključevanje družine in drugih pomembnih),
– kognitivno razvojna (psih.TŽA, spomin, urejanje, prepoznavanje, izražanje mnenj),
– duhovna (psih.TŽA – razmišljanje o življenju in smrti)
– splošna ocena (pravna ureditev, zadovoljstvo).

21. Kaj obsega programirana zdravstvena vzgoja v določenem varstvu? (Pazi, da ne mešaš s preventivnim programom)
– programirana zdravstvena vzgoja ODRASLE POPULACIJE
– zdravstveno-vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah
– individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo
– primarna, sekundarna in terciarna preventiva
– odvisnost od alkohola, dovoljenih in nedovoljenih drog
– nasilje v družini
– suicidalna ogroženost v družini
– zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja
– zdravstveno-vzgojno delo s populacijo staro nad 65 let
– posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek KNB
– kajenje, neuravnotežena prehrana, zvišana telesna teža
– zvišana vrednost holesterola in krvnega sladkorja
– zvišan krvni pritisk, fizična neaktivnost

– programirana zdravstvena vzgoja REPRODUKTIVNEGA VARSTVA
– svetovanje o načrtovanju družine
– preprečevanje nezaželenih rojstev
– uravnavanje razmikov med nosečnostmi
– zagotavljanje rojstev v najprimernejši dobi reproduktivnega življenja (od 20. do 30. leta starosti)
– pomoč neplodnim parom, da uresničijo željo po potomstvu
– individualno svetovanje z materinsko knjižico
– starševska šola

– programirana zdravstvena vzgoja PREDŠOLSKIH OTROK
– v posvetovalnicah za otroke in starše
– namenski pregledi otrok z zdravstveno problematiko
– z vzgojitelji, starši in otroki
– predavanja, učne delavnice, delo v malih skupinah
– posvet s starši, vzgojitelji in svetovalnimi delavci o zdravstveni in vedenjski problematiki otrok
– preventivno delo tima v jaslih, vrtcih in zavodih (kjer ni stalno zaposlenega pediatra)

– programirana zdravstvena vzgoja ŠOLARJEV IN MLADOSTNIKOV
– zdravstveno vzgojno delo
– predavanja, učne delavnice in delo v malih skupinah s pedagogi, starši in mladino
– posvetovalnice za mlade
– posveti s starši, učitelji, svetovalnimi delavci, otroci in mladino
– medicinsko svetovanje otroku, staršem in pedagogu zaradi
– zdravstvene, vedenjske in učne problematike
– svetovalno delo šolskega zdravstvenega tima na šoli ali zavodu

– programirana zdravstvena vzgoja ŠTUDENTOV
– zloraba drog
– zdrava prehrana, zdravo preživljanje prostega časa
– stres, preobremenjenost in način za blažitev težav
– vedenje, ki vodi v nesreče in poškodbe
– tvegano spolno življenje
– preprečevanje KNB

– programirana zdravstvena vzgoja ŠPORTNIKOV
– odkrivanje dejavnikov tveganja in okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje športnika poslabša zaradi ukvarjanja z izbrano športno panogo

22. Naštej naloge MS v službi zdr. varstva otrok do dopolnjenega 6. leta (Naloge, ne vsebine-torej organizacija, načrtovanje, izvajanje, vrednotenje, sodelovanje z drugimi člani tima…)
Zdrava družina, katere informacije pridobiš v družini, navedi kriterije, ki opredeljujejo družino na osnovi Maslowe hierarhije potreb
Zakaj uvrščamo posamezno svojstvo varovancev v rizično skupino? (Naštet in utemeljit)