Plonkec za nevrologijo

1. Pri popolni okvari III. možganskega živca (n. okulomotorius) nastane:
   1. ptoza
   2. mioza
   3. midriaza
   4. divergentni strabizem
   5. diplopija

 

2. Pri okvari VI. možganskega živca (n. abducens) nastane:
   1. divergentni strabizem
   2. konvergentni strabizem
   3. ptoza
   4. mioza
   5. diplpija

 

3. Pri centralni okvari parezi VII. možganskega živca (n. facialis):
   1. bolnik ne more nagubati čela in ima izravnane gube na čelu (obratno)
   2. ima povešen ustni kot, ki se pri gibih ne premika
   3. slabše čuti polovico obraza
   4. ima ojačan maseterski refleks
   5. slabše okuša ( n. intermedius – spremlja n. facialis)?

Okvarjena pa je

1. kortikospinalna proga
2. facialis
3. kortikobulbarna proga
4. mali možgani
5. trigeminus

 

4. Pri okvari radialnega živca ugotovimo
   1. visečo roko
   2. oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov
   3. senzibilitetne motnje na palčevi strani dlani
   4. senzibilitetne motnja po palčevi strani hrbtišča roke
   5. krempljasto roko

 

5. Za okvaro radialnega živca je značilno:
   1. pri visoki okvari ni mogoče iztegniti komolca, zapestja in prstov?
   2. motnje senzibilitete nastanejo na radialni strani zapestja?
   3. za lezijo na podlahti je značilna pareza iztegovalk prstov in palca brez okvare senzibilnosti?
   4. je pogosto prizadet pri zastrupitvi s svincem?

 

6. Pri motorični afaziji je moteno:
   1. razumevanje govora
   2. imenovanje
   3. fluentnost govora
   4. pisanje
   5. ponavljanje

 

7. Optična agnozija kaže na okvaro:
   1. optičnega traktusa
   2. aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere
   3. optičnega živca
   4. optične radiacije
   5. optične hiazme

 

8. Anozognozija je:
   1. nesposobnost prepoznavanja predmetov
   2. nesposobnost prepoznavanja obrazov
   3. nesposobnost izvajanja veščih gibov
   4. nesposobnost registriranja lastne pareze
   5. nesposobnost govora

In nastane pri okvari:

1. desnega parietalnega režnja (nedominantne hemisfere)
2. levega čelnega režnja
3. levega temporalnega režnja
4. malih možganov
5. primarnega vidnega korteksa

 

9. Za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) velja:
   1. ni senzibilitetnih izpadov
   2. lahko so prizadeti možganski živci (ne, čeprav motorični del je)
   3. je napredujopča degenerativna bolezen
   4. okvarjena sta zgornji in spodnji motorični nevron

 

10. Pri amiotrofični lateralni sklerozi pri kliničnem pregledu ugotovimo:
    1. znake za prizadetost zgornjega motoričnega nevrona
    2. znake za prizadetost spodnjega motoričnega nevrona
    3. cerebralne znake
    4. senzibilitetne izpade
    5. parkinsonizem

In jo potrdimo z:

1. CT glave
2. EMG
3. EEG
4. magnetno resonanco
5. evociranimi potenciali

 

11. Pri apaličnem sindromu je okvarjen del:
    1. možganskega debla
    2. hemisfer velikih možganov
    3. hrbtenjače
    4. možganskih živcev
    5. spinalnih živcev

 

12. Za mb. Alzheimer velja:
    1. je progresivna demenca
    2. je dedna bolezen
    3. CT glave pokaže možgansko atrofijo
    4. lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteraze
    5. nastane zaradi pomanjaknaj vitamina B12

 

13. Znak Babinskega je:
    1. plantarni odziv v fleksiji
    2. plantarni odziv v ekstenziji
    3. ni plantarnega odziva
    4. refleks prijemanja

 

14. Za Brocovo afazijo je značilno:
    1. nesposobnost izgovorjave
    2. govor je netekoč
    3. razumevanje govora je moteno
    4. spremlja ga hemipareza po desni in homonimna hemianopsija

 

15. Za bulbarno paralizo je značilno:
    1. dizartrija
    2. disfagija
    3. homonimna hemianopsija
    4. atrofija in fascikulacije jezika
    5. okvara n. facialisa po centralnem tipu

 

16. Pri cerebelarni okvari se pojavi:
    1. ataksija hoje
    2. cerebelarni tremor
    3. pareza
    4. disdiadohakineza

 

17. Pri okvari desne cerebralne (verjetno je mišljeno cerebelarne) hemisfere ugotovimo:
    1. ataksija levih udov
    2. ataksija desnih udov
    3. senzibilitetne motnje po hemitipu na desni strani
    4. motnje ravnotežja pri hoji in stoji
    5. nistagmus

 

18. Cerebrovaskularni inzult je:
    1. motnja v delovanju centralnega živčnega sistema zaradi bolezni ekstrakranialnega in intrakranialnega cerebralnega žilja
    2. lahko posledica ishemije centralnega živčnega sistema?
    3. lahko posledica krvavitve v centralni živčni sistem
    4. lahko posledica ishemije perifernega živčnega sistema

 

19. Za subaktuno degeneracijo hrbtenjače je značilno:
    1. nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1
    2. okvarjeni so zadnji stebrički in piramidni progi
    3. nastane po op. odstranitvi želodca
    4. zdravimo jo z vitaminom B12
    5. izmerimo znižane vrednosti vitamina B1 v serumu

 

20. Demenca se lahko razvije pri:
    1. difuzni možganski aterosklerozi
    2. normotenzivnem hidrocefalusu
    3. funikularni mielozi
    4. degenerativnem obolenju možganov (Alzheimerjeva bolezen)

 

21. Redkejše demielinizajske bolezni so:
    1. Parkinsonova bolezen
    2. akutni disemirani encefalomielitis (ADEM)
    3. multipla skleroza
    4. akutni hemoragični encefalomielitis
    5. Creutzfeld-Jakobova bolezen

 

22. Za alkoholno encefalopatijo (Wernicke-Korsakow) je značilno:
    1. nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1
    2. nastane zaradi pomanjaknja vitamina B12
    3. v klinični sliki prevladujejo: ataksija, akcijski tremor, nistagmus, okvare n. abducensa
    4. zdravimo jo z Apaurinom
    5. zdravimo jo z vitaminom B1

 

23. Med generalizirane epileptične napade prištevamo:
    1. tonično-klonične napade tip grand mal
    2. motorične Jacksonove napade
    3. absence
    4. kompleksne žariščne napade
    5. senzorične Jacksonove napade

 

24. Med primarne glavobole uvrščamo:
    1. migreno
    2. glavobol v rafalih
    3. glavobol zaradi možganskega tumorja
    4. glavobol tenzijskega tipa
    5. glavobol ob subarahnoidni krvavitvi

 

25. Za fascikulacije velja:
    1. so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote
    2. so hitre, nehotene kontrakcije enega mišičnega vlakna
    3. se pojavijo pri okvari zgornjega motoričnega nevrona
    4. se pojavijo pri okvari spodnjega motoričnega nevrona
    5. spremlja jih atrofija mišic

 

26. Najpogostejša fokalna distonija je:
    1. hemibalizem
    2. horea
    3. spazmodični toritkolis
    4. atetoza
    5. torzijska distonija

In jo zdravimo z:

1. antiholinergiki
2. z botulinovim toksinom
3. nevroleptiki
4. L-dopo
5. tricikličnimi antidepresivi

 

27. Pri Gerstmanovem sindromu ugotovimo:
    1. agnozijo prstov
    2. apraksijo levice
    3. agrafijo
    4. akalkulijo
    5. dezorietacijo levo-desno

 

28. Bitemporalna hemianopsija kaže na okvaro:
    1. vidnega živca
    2. optične hiazme
    3. obtičnega traktusa
    4. obtične radiacije
    5. primarne vidne skorje

 

29. Desna homonimna hemianopsija kaže na okvaro:
    1. desnega vidnega živca (nazalni del)
    2. optične hiazme
    3. levega optičnega traktusa
    4. desnega optičnega traktusa
    5. desnega zatilnega režnja

 

30. Horeatični zgibki so:
    1. hitre nehotene kontrakcije mišičnih vlaken, ki pripadajo eni motorični enoti
    2. sunkoviti, neritmični, asinhroni zgibki udov in telesa
    3. močne kontrakcije mišic trupa in vratu
    4. ritmični gibi delov telesa

 

31. Za Hornerjev sindrom je značilno:
    1. da je očesna reža razširjena
    2. da je očesna reža zožena (ptoza)
    3. midriaza
    4. mioza
    5. eksoftalmus (endoftalmus)

In nastane pri okvari:

1. simpatičnih poti oz. vlaken
2. parasimpaičnih vlaken
3. okulomotoriusa
4. oftalmikusa
5. vazokonstriktor pupile (ne obstaja)

 

32. Za Hutchinsonovo zenico je značilno, da:
    1. je zenica na eni strani razširjena
    2. je zenica na eni strani zožena
    3. zenica nima direktne reakcije na osvetlitev
    4. zenica nima indirektne reakcije na osvetlitev
    5. nasprotna zenica ima direktno in indirektno reakcijo na osvetlitev

In nastane pri okvari

1. abducensa
2. trohlearisa
3. okulomotoriusa
4. oftalmikusa
5. facialisa

 

33. Zgodnje komplikacije kraniocerebralnih poškodb so:
    1. intrakranialni hematomi
    2. posttravmatska encefaloatija
    3. psevdotumor cerebri
    4. poškodbe možganskih živcev
    5. posttravmatska encefalopatija

 

34. Za epiduralno krvavitev je značilno:
    1. nastane zaradi rupture srednje meningealne arterije?
    2. kri se nabira med duro in arhnoideo
    3. lahko nastane “lucidni interval” (kratek)
    4. ugotovimo Hutchinsonovo zenico (na isti strani kot epiduralni hematom)
    5. nastanejo kvalitativne motnje zavesti (predvsem kvantitativne)

 

35. Za subarahnoidno krvavitev so značilni naslednji znaki in simptomi:
    1. nenaden močan glavobol
    2. hemipareza
    3. znaki meningealnega draženja
    4. ataksija okončin
    5. motorična afazija

 

36. Tipična mesta za hipertenzivno znotrajmožgansko krvavitev so:
    1. možganski gangliji
    2. možganski režnji
    3. mali možgani
    4. možgansko deblo?
    5. hipofiza

 

37. Najbolj pogoste možganske metastaze so pri:
    1. karcinom prostate
    2. karcinom dojke
    3. karcinom bronha
    4. hipernefrom
    5. karcinom glave in zatilja

 

38. Za miastenijo gravis je značilno:
    1. hitra utrudljivost ob mišičnem naporu
    2. obsežni senzibilitetni izpadi
    3. pozitivni tenzilonski test
    4. lahko jo spremlja timom

 

39. Pri miasteniji gravis ugotovimo:
    1. hitro utrujanje po mišičnem naporu
    2. senzibilitetne motnje
    3. piramidne znake
    4. pozitiven prostigminski test
    5. patološki EMG

 

40. Najhujša oblika sekundarne motnje inteligence je:
    1. idiotija
    2. demenca
    3. oligofrenija

Glavni simptom pri tej obliki je:

1. afazija
2. apraksija
3. amnezija

 

41. Pod kvalitativne motnje zavesti spadajo:
    1. somnolenca
    2. sopor
    3. delirij
    4. koma
    5. zamračenost

 

42. Med kvantitativne motnje zavesti spadajo:
    1. somnolenca
    2. sopor
    3. delirij
    4. koma
    5. zamračenost

 

43. Kvantitativne motnje zavesti so:
    1. somnolenca
    2. zamračenost
    3. sopor
    4. delirantno skaljena zavest
    5. koma

 

44. Pri okvari spodnjega motoričnega nevrona nastane:
    1. pareza
    2. atrofija mišic
    3. hiperrefleksija
    4. hiporefleksija, arefleksija
    5. spastičnost

 

45. Za okvaro zgornjega motoričnega nevrona je značilno:
    1. pareze
    2. povišanje mišičnega tonusa
    3. znak Babinskega
    4. atrofija mišic
    5. živahni miotatični refleksi

 

46. Za okvaro zgornjega motoričnega nevrona je značilno:
    1. izguba mišične moči z atrofijami in fascikulacijami
    2. znižanje mišičnega tonusa
    3. ojačani miotatični refleksi
    4. pojav patoloških refleksov

 

47. Pri ishemiji možganskega debla ugotovimo:
    1. motnje koordinacije udov
    2. okvaro možganskih živcev
    3. znake piramidne okvare
    4. znake okvare spinotalamične proge
    5. apraksijo

 

48. Možgansko kap ugotovimo s:
    1. kliničnim pregledom
    2. lumbalno punkcijo
    3. CT glave
    4. EEG (v pomoč, ni značilen)
    5. EMG

 

49. Ishemično možgansko kap lahko zdravimo s:
    1. trombolizo
    2. antiagregacijskimi zdravili
    3. antiepileptiki?
    4. beta interferonom
    5. tricikličnimi antidepresivi

 

50. Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap:
    1. arterijska hipertenzija
    2. atrijska fibrilacija
    3. kronična pljučna obstruktivna bolezen
    4. sladkorna bolezen
    5. hiperlipidemija (hiperholesterolemija)?

 

51. Postopek formalnega ugotavljanja možganske smrti vsebuje:
    1. natančno upoštevanje izhodiščnih pogojev
    2. ugotovitev kliničnih znamenj možganske smrti
    3. le ugotavljanje prenehanja delovanja obeh hemisfer velikih možganov
    4. dopolnilne instrumentalne preiskave
    5. dokaz ireverzibilnosti prenehanja možganskih funkcij

 

52. Za klinično zanesljivo obliko multiple skleroze moramo ugotoviti:
    1. en zagon
    2. dva zagona
    3. dve klinični žarišči
    4. eno klinično žarišče
    5. eno klinično in eno paraklinično žarišče

 

53. Pri klinično zanesljivi obliki multiple skleroze ugotovimo:
    1. dva zagona
    2. dve žarišči (2 klinični ali eno klinično in eno paraklinično)
    3. en zagon
    4. pozitivne oligoklonalne IgG trakove v likvorju

 

54. Zagone pri multipli sklerozi zdravimo s:
    1. citostatiki
    2. kortikosteroidi
    3. antiepileptiki
    4. miorelaksansi
    5. analgetiki

 

55. Najpomembnejše diagnostične metode pri multipli sklerozi:
    1. magnetna resonanca
    2. CT glave
    3. lumbalna punkcija
    4. EEG
    5. EMG

 

56. Za nistagmus velja:
    1. so nehoteni ritmični gibi oči
    2. pojavi se pri okvari ravnotežnega aparata
    3. pojavi se pri akinetsko-rigidnem sindromu
    4. pojavi se pri okvari piramidne proge
    5. pojavi se pri okvari malih možganov

 

57. Okvara optične hiazme povzroči:
    1. kontralateralno homonimno hamianopsijo
    2. bitemporalno hemianopsijo
    3. nazalni izpad vidnega polja
    4. optično agnozijo

[wp_ad_camp_1]

 

58. Za Parkinsonovo bolezen so značilni:
    1. hemipareza
    2. rigor
    3. tremor
    4. senzibilitetne motnje
    5. bradikineza

 

59. Pri Parkinsonovi bolezni ugotovimo:
    1. tremor
    2. rigor
    3. diskinezije
    4. bradikineza
    5. dobro odzivnost na dopaminske agoniste

 

60. Parkinsonovo bolezen zdravimo z:
    1. preparati L-dope
    2. antiepileptiki
    3. kortikosteroidi
    4. MAO-B inhibitorji?
    5. dopaminksimi agonisti

 

61. Za Parkinsonovo hojo je značilno:
    1. trup je nagnjen naprej, vsi sklepi na udih so lahno upognjeni
    2. nastane pri okvari bazalnih ganglijev
    3. koraki so kratki, drsajoči, brez spremljave rok
    4. hoja je škarjasta
    5. bolnikovo stopalo se med hojo poveša

 

62. Peronealno hojo vidimo pri okvari:
    1. tibialnega živca
    2. peronealnega živca
    3. dorzifleksorjev stopal
    4. piramidne poti
    5. bazalnih ganglijev

 

63. Pri polinevropatiji v nevrološkem statusu ugotovimo:
    1. motnje senzibilitete po tipu rokavu in nogavic
    2. ugasle distalne miotatične reflekse (npr. Ahilov refleks)
    3. piramidne znake
    4. znake okvare malih možganov
    5. težave pri hoji po prstih in petah

Vzrok za polinevropatijo pa je lahko

1. genetski
2. sladkorna bolezen
3. neoplazma
4. ledvična insuficienca (? uremia – da)
5. kronične infekcije

 

64. Za polinevropatijo je značilno
    1. simetrični senzibilitetni izpadi na distalnih delih okončin
    2. distalni miotatični refleksi so ugasli
    3. vzrok je kompresija spinalne korenine
    4. pogost vzrok je sladkorna bolezen

 

65. Za polimiozitis velja
    1. je dedna miopatija
    2. je avtoimunska bolezen
    3. predvsem so prizadete proksimalne mišične skupine
    4. pri nevrološkem pregledu ugotovimo motnje senzorike
    5. v serumu so povišani mišični encimi

 

66. Pri poliradikulonevritisu Gullian-Barre ugotovimo:
    1. ascedentne proge
    2. albumino-citološko disociacijo (↑ albumini, št. celic normalno)
    3. patološki EEG (običajno ne)
    4. znižane prevodne hitrosti
    5. pleocitozo v likvorju (ne, ↑ albumini, št. celic normalno)

In ga zdravimo z:

1. humanimi imunoglobulini
2. kortikosteroidi (niso inducirani, razen pri rekurentnih, pri akutnem kontraindicirani)
3. plazmoferezo (v hudih primerih tudi plazmofereza)
4. antiholinesterazami
5. antiepileptiki

 

67. Za možganski pretres velja:
    1. je reverzibilna motnja možganske funkcije
    2. je odprta poškodba možganov
    3. spremlja ga lahko retrogradna ali anterogradna amnezija
    4. izguba zavesti traja več ur
    5. izguba zavesti traja nekaj minut

 

68. Pri pretresu možganov lahko nastane:
    1. anterogradna amnezija
    2. demenca
    3. retrogradna amnezija
    4. amnestični sindrom?
    5. oligofrenija

 

69. Racajoča hoja pomeni okvaro
    1. dorzifleksorjev obeh stopal
    2. glutealne muskulature
    3. obeh peronealnih živcev
    4. piramidne poti
    5. bazalnih ganglijev

 

70. Pri okvari somatosenzoričnega dela možganske skorje ugotavljamo:
    1. nesposobnost lokalizacije dražljaja
    2. okvaro pozornosti za dražljaje
    3. nesposobnost razlikovanja dvojnega dražljaja?
    4. nesposobnost spoznavanja predmetov s tipom
    5. spontane bolečine

 

71. Pri okvari spinotalamične poti v torakalnem segmentu hrbtenjače na desni strani ugotovimo:
    1. senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi spodnji okončnini
    2. senzibilitetni izpad disociranem tipu na desni spodnji okončnini
    3. senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi zgornji in spodnji okončnini
    4. izgubo globoke senzibilitete na desni spodnji okončini
    5. izgubo globoke senzibilitete na levi spodnji okončini

 

72. Za talamični sindrom je značilno:
    1. hipalgezija
    2. hiperpatija
    3. disocirano motnjo senzibilitete
    4. izguba vseh senzoričnih kvalitet?

 

73. V cerebrospinalnem likvorju pri TBC meningitisu ugotovimo:
    1. limfocitno pleocitozo
    2. povečane koncentracije glukoze
    3. znižane koncentracije glukoze
    4. povišane beljakovine
    5. bacile tuberkuloze

 

74. Tumor možganskih ovojnic je
    1. meningeom
    2. primarni melanomski tumor
    3. nevrinom
    4. glioblastom

 

75. Nevroepiteljiski možganski tumorji so:
    1. astrocitom
    2. oligodendrogliom
    3. kraniofaringeom
    4. glioblastom
    5. nevrinom

 

76. Tumorji živčnih ovojnic so:
    1. astrocitom
    2. meningeom
    3. kraniofaringeom
    4. nevrofibrosarkom
    5. nevrinom

 

77. Za psevdotumor možganov (benigna intrakranialna hipertenzija) velja:
    1. ugotovimo znake povišanega intrakranialnega tlaka
    2. ugotovimo okvaro piramidne proge
    3. ugotovimo okvaro malih možganov
    4. pri lumbalni punkciji ugotovimo povišan krvni tlak
    5. CT glave pokaže možganski tumor (ne, pri psevdotumorju ni tumorja)

 

78. Pri vklenjeni zavesti (locked in syndrome) so okvarjene naslednje možganske strukture:
    1. motorične proge v možganskem deblu
    2. hemisferi velikih možganov
    3. senzorične proge
    4. hrbtenjača
    5. mali možgani

 

79. Za Wilsonovo bolezen je značilno:
    1. da je dedna bolezen
    2. motena je presnova bakra
    3. okvarjeni so bazalni gangliji
    4. nastane zaradi pomanjkanja vitamina B12
    5. okvarjena so jetra
    6. Kayser-Fleischnerjev oborč

 

80. Simptomi in znaki povišanega znotrajlobanjskega tlaka so:
    1. glavobol
    2. slabost, bruhanje
    3. hemipareza
    4. zastojna papila
    5. ataksija