Področja dela pediatrične medicinske sestre
13 marca, 2015
v
Zdravstvena nega otroka in mladostnika |
Natisni si članek!
Delo pediatrične medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, preprečuje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre sploh zelo pomembna saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo (Peplav). Medicinska sestra je tudi oseba, ki priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove potenciale (resurse) za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih uči novih spretnosti. Pri pediatričnih varovancih medicinska sestra pogosto nadomešča starše.
Splošna načela zdravstvene nege otroka
– Medicinska sestra mora biti sposobna ločiti otrokove lastnosti, ki so posledica njegovega splošnega razvoja in rasti od tistih, ki so rezultat njegove bolezni.
– Zdravstveno nego naj medicinska sestra prilagodi glede na otrokov fizični, intelektualni in čustveno- socialni razvoj.
– Zdravstvena nega naj bo usmerjena k posamezniku in njegovim specifičnostim.
– Pri komunikaciji z otrokom naj medicinska sestra uporablja preprost jezik.
– Medicinska sestra naj bo do otroka poštena. Laž uniči otrokovo zaupanje v osebe, ki ga negujejo.
– Medicinska sestra naj ne presliši otrokovih želja.
– Medicinska sestra naj otroku zagotovi zasebnost.
– Medicinska sestra naj se trudi vzdrževati otrokovo okolje tako, da se bo otrok počutil čimbolj domače.
– Otroku moramo zagotoviti čimveč razvedrila, da pri njem zmanjšamo strah in bolečino.
– Medicinska sestra naj bo sposobna prisluhniti staršem, naj ceni in spoštuje njihovo skrb, znanje in intuicijo.
– Medicinska sestra naj starše vključi v proces zdravstvene nege in naj spodbuja njihovo prisotnost pri otroku.
– Medicinska sestra naj svojega dela ne opravlja rutinsko; za vsakega otroka posebej se mora vprašati, kaj je že in kaj bo še zanj specifičnega naredila – vse z jasnim ciljem, da se otroku in celotni družini čimbolj približa. Tak odnos naj bo del njenega načrtnega in profesionalnega pristopa. Dober, zaupen odnos med medicinsko sestro in otrokom in družino, ter starši prispeva k boljšemu razumevanju njihovih potreb, občutkov, težav in prepričanj.
– Medicinska sestra naj ne zanemarja svojega telesnega in duševnega zdravja.
Dodaj med priljubljene !