- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Pomen preventive v starosti

PSIHOSOCIALNI POGLED NA ZDRAVJE

Sposobnost začutiti zadovoljstvo, veselje,doživljati čustva, kot so nemoč,upanje,ljubezen,ustvarjati odnose,znati reševati konflikte,spoznavati neznano napr. računalništvo, zaznavati realno,prilagajati se na spremembe,med drugim tudi na bolezen, da kaj ne zmoreš več.

PRIMARNA PREVENTIVA naj bi temeljila na aktivnem zdravem staranju,vzgoji za zdrav življenjski slog,preprečevanju bolezni,vzpostavljanju mreže pomoči,

OHRANJANJE ZDRAVJA-KOMPETENC na telesnem,psihičnem,socialnem in duhovnem  področju,

TELESNEM skrb za življenjske aktivnosti kot so prehranjevanje,oblačenje,dihanje,vzdržvanje vitalnih funkcij,gibanje,izločanje,spanje,počitek,pridobivanje znanja,koristno delo in rekreacija.

PSIHIČNEM-Skrb za psihično funkcioniranje,je učenje iz izkušenj,obnavljanje veščin,postopno dodajanje nove snovi,ohranjanje fluidne inteligentnosti in uporaba kristalinične inteligentnosti. SOCIALNEM-Socialno funkcioniranje je ohranjanje socialnih kontaktov(družina,sosedje,prijatelji) vzpostavljanje stikov z drugimi ljudmi,vzpostavljanje mreže znanstev in vzdrževanje socialnih vlog.

OHRANJANJE ZDRAVJA NA RAVNEHdružbena raven(vključevanje medijev,posredovanje znanja o staranju ter motivacije za zdravje,preventivni patronažni obiski,prepoznavanje rizičnih skupin,ohranjanje samostojnosti in odgovornosti) ,skrbstvena(zgodnje odkrivanje rizičnih dejavnikov,obvladanje kroničnih bolezni,preprečevanje upada funkcionalnih sposobnosti,sodelovanje z specifičnimi področji,rehabilitacija,zdravljenje in zdravstvena nega),osebna (izboljšanje zdravju prijaznih sistemov,vzpodbujanje zdravju prijazno vedenje,vključevanje v programe učenja za zdravje, koriščenje ponudbe za zdravje v starosti,kot so šport,kognitivni trening),družinska(ohranjanje zdravja svojcev in ozaveščanje,zgodnje odkrivanje rizičnih dejavnikov,finančna podpora,razbremenitev preobremenjenih svojcev,svetovanje svojcem.

KATEGORIJE  OZ. KAKŠNI SO OZ. VRSTE SOCIALNIH ODNOSOV- konflikti med mladimi in starejšimi-ves čas so v napetem odnosu,brez popuščanja. solidarnost-mladi in stari skupaj na izobraževanjih – jaz tebi,ti meni,prijazno sožitje,pomoč in sodelovanje. separacije,ločitev mlade in stare generacije, vsak je na svojem bregu,živijo vsak svoj krog,rešujejo zadeve vsak zase.ambivalanentni,so neodločeni v odnosu, nikoli v popolnem dobrem odnosu,včasih boljši,včasih slabši.

SEKUNDARNA PREVENTIVA naj bi temeljila na odkrivanju bolezni,ugotavljanju motenj in diagnosticiranje,na zdravljenju,ki je lahko operativno,konzervativno in paliativno,ter vzdrževanju stabilnosti zdravja.

*REHABILITACIJA V STAROSTI pomeni predvsem tercialno preventivo, pomeni izboljšanje ali povrnitev funkcionalnih sposobnosti,ohranjanje socialnih vlog in mreže, samostojno in neodvisno življenje. Socialna rehabilitacija zajema ohranjanje stikov z družino,prijatelji, novi stiki,ter socialno druženje in aktivnosti.

KAKO SKRBETI ZA ZDRAVJE V STAROSTI-ohranjati telesno aktivnost,uriti kognitivne sposobnosti,omejiti nasičene maščobe,zmanjšati vnos sladkorja in soli,opustiti razvade,pomembno je zadovoljstvo, poskrbeti za duhovne potrebe.

DOBRO POČUTJE-je psihično,fizično in socialno področje. Oseba naj se počuti uravnovešeno,kompetentno,zdravo,v dobri kondiciji,z občutkom pripadnosti in koristnosti. Dobro počutje je  neobremenjenost,ki pomeni ravnovesje med pozitivnim in negativnim izidom, veselje,ki pomeni neko kratkotrajno čustvo,zadovoljstvo,,ki pomeni kognitivno vrednotenje nekih rezultatov,sreča,ki je emocionalen faktor dobrega počutja,kot kratkotrajen občutek sreče.

KAKO IZBOLJŠATI POČUTJE-imeti pozitiven odnos,zagotavljati zaupanje,skrbeti za konstantnost in kontinuiteto,vzpodbujati  sposobnosti,pomirjati z glasbo,pogovorom,lutkami,odvračti pozornost s spominjanjem ,zaposlitvijo,spregledati neživljenjske napake.

 

ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA(kronoliško-letnica,biološko-organi,socialna-stiki)8delež starejših narašča,daljša doba,večja multimorbidnost po 70 letu,potek bol nespecifičen,pogosto kroničen,omejena zdravljenje rehab,)

CILJ ZDRAVSTVENE NEGE je razumevanje potreb,spoznavanje problemov populacije,dajanje prožne podpore v skupnosti, obvladanje situacij v zvezi z zdravjem,pomoč pri samooskrbi za vzpostavljanje neodvisnosti,paliativna zdravstvena obravnava.

PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA so preventiva na področju staranja,to je aktivno staranje,vloga svojcev in socialne mreže, temljne življ. aktivnosti, geriatrični sindromi kot so razjede,padci, inkontinenca,dehidracija, potem strategija varstva starejših, zakonske osnove in etika, specialne teme iz področja bolezenskih motenj,bolečin in rehabilitacijo.

SKRB ZA STAROSTNIKA TEMELJI NA-profesionalnem pristopu,upoštevanju induvidualnosti, upoštevamo sposobnost, želje,potrebe,probleme, ohranjanje avtonomije,neodvisnosti, temelji na vodenju,spodbujanju in izboljšanju, podpora pri vseh življenjskih aktivnostih,opravljanje dnevnih aktivnosti,ohranjanje kakovosti življenja.

NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE– spremljanje pri življenjskih potrebah in izkušnjah kot so zaupanje,ljubezen,radost,strah,izolacija,umiranje,smrt.-pomoč pri žalosti in bolečini-spodbujanje religioznih obredov,potreb-usmerjanje k terapiji vedenjskih motenj-spremljanje procesa umirnja,odpuščanja in ločitve-pomoč v kriznih situacijah-izobraževanje geriatrične oskrbe,upoštevanje bližine in ditance-spoštljivo in pozorno spremljanje svojcev

CELOSTEN POGLED NA STAROSTNIKA je celosten pristop k biopsihosocialni strukturi osebnosti, upoštevanje telesne strukture in funkcij, upoštevanje psiholoških struktur, okolja in socialnih dejavnikov, upoštevanje hierarhije potreb.

TELESNE STRUKTURE V STAROSTI SO ODVISNE OD funkcioniranja telesnih organov,starostnih sprememb in drugih dejavnikov, sprejemanje lastnega telesa, kljub sppremembam,sprememb telesnih potreb v starosti,kot so gibanje,osebna higiena,prehranjevanje, prisotnosti telesnih težav in bolezni.

PSIHOLOŠKE FUNKCIJE V STAROSTI so pozitivni resursi za sposprijemanje z izgubami in novimi nalogami, učenje novih nalog, aktivna udeležba v interesnih aktivnostih, ,spodbujanje kognitivnih kompetenc, učenje spoprijemanja s stresom,boleznimi.

SOCIALNI DEJAVNIKI so življenjski dogodki, ti so lahko nenadni,nevarni,nezaželeni,zaželeni ali pričakovani, mreža socialne podpore, to so osebe ki nudijo oporo,skrb in spoštovanje, struktura socialne podpore, kot so zakonski stan,aktivno članstvo.

PROCES STARANJA JE dinamičen proces ki zajema osebe nad 65 let, prihaja do staranje organov in organskih sistemov, spremembe funkcioniranja na psihičnem,fizičnem in socialnem področju,prilagajanje na spremembe in kompenzacija primanjkljajev.

OSNOVE ZDRAVSTVENEGA STARANJA,preventiva bolezenskega staranja,sprejemanje sprememb,prilagajanje na spremembe,ocenjevanje stopnje funkcionalnih sposobnosti,kompenzacija prikrajšanosti,razvoj zdravih sposobnosti,oblikovanje podpornega sistema,zdravljenje in rehabilitacija.

RAZVOJ V STAROSTI je subjektivno doživljanje, razlike v pojmovanju kot so priložnost,razbremenitev on obremenitev, začeti z novimi aktivnostmi, pozitivna razbremenitev in uživanje v svobodnih odločitvah, obremenjenost z izgubo poklica, dolgočasenjem, osamljenostjo in boleznijo.

POZITIVNI RAZVOJNI DEJAVNIKI so upoštevanje in ohranjanje avtonomije, realna in pozitivna predstavitev v medijih, upoštevanje osebnosti,izkušenj,kompetenc in znanja,primerno spodbujanje k udeležbi v dnevnem dogajanju,integracija v družini in drugih skupinah, videti pozitivne plati v starosti.

NEGATIVNI RAZVOJNI DEJAVNIKI so neupoštevanje volje,odločanja,intimnosti,skrbništvo in odtujenost, nerealno predstavljanje v medijih,prikazovanje deficitov,neupoštevanje izkušenj,znanja in sposobnosti, neupoštevanje osebnosti,izključenost iz socialnih skupin,ter predsodki kot so varčni,egoistični in netolerantni.

POSPEŠEVALCI STARANJA so genetski dejavniki,pomanjkanje telesnih,psihičnih in socialnih aktivnosti,zloraba psihosocialnih substanc,bolezni in poškodbe.

ZAVIRALCI STARANJA so genetski dejavniki,zdrava evolucija,involucija,skrb za zdravje in zdrav življenjski slog,osebna neodvisnost in avtonomnost,učinkovito spoprijemanje s stresom,uspešno prilagajanje na spremembe.

IZVAJANJE TEMELJNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI JE ODVISNO OD samostojnosti in neodvisnosti,odnosa do zdravja,vrednote zdravja,skrbi do sebe,skrbi za druge, od kompenzacije primanjkljajev, kompresije mortalitete.

PROBLEMI V STAROSTI– zdravstveni kot so, gibalne ovire,prehranjevanje,pitje,odvajanje,izločanje,okvare čutil,psihične motnje,zloraba psihoaktivnih snovi, ekonomski kot so nizka finančna sredstva,visoki izdatki,omejene možnosti, socialni,kot so šibak socialni kapital,redka mreža kohorte.

SPREGLEDANE POTREBE V STAROSTI so potreba po upoštevanju,učinkovitosti in koristnosti,potreba po samouresničevanju,kot so hobi,v družini,izven družine, potreba po samostojnosti in neodvisnosti, potreba po pripadnosti

KAJ VKLJUČUJE USPEŠNO STARANJE-zdravje,zrelost,osebna rast,samospoštovanje, razvoj, spoprijemanje, zadovoljstvo on upoštevanje omejitev.

POMEMBNI PROCESI ZA REALIZACIJO POTREB V STAROSTI– prilagajanje,iskanje internih in externih resursov,oblikovanje strategij

METODE DELA S STAROSTNIKI so spremljanje in vodenje,prireditev okolja,da spodbuja k osebnem razvoju,nudenje pomoči in podpore svojcem in prizadetim,svetovanje,usmerjanje,vzgoja in poučevanje.

POZITIVNI ARGUMENTI ZA OBVLADANJE ŽIVLJ. SITUACIJ-kontinuirana uporaba in izbira strategij s starostjo narašča, strategije regulacij izgublja,pomen resursov v starosti

NACIONLNI PROGRAMA RAZVOJA STAREJŠIH OSEB NA PODROČJU VARSTVA-ohranjanje in doseganje večje kakovosti življenja-celostna obravnava starejših oseb-pluralnosti oskrbe-načelo enakosti in dostopnosti različnih oskrb-enakomerne prostorske pokritosti,načelo avtonomnosti,gospodarnosti,integriranosti,prožnosti.

CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA-neodvisno življenje v okolju-upoštevanje posebnih potreb zaradi bolezni in invalidnosti-usmerjenost na primarno zdravstveno varstvo-racionalizacija bolnišničnega zdravljenja, neintitucionalne oblike pomoči,skrb za kronične bolnike in umirajoče.

 

ETIKA obravnava  človeška merila  glede na dobro in zlo, predstavlja moralna načela-

Dobrodelnosti, neškodovanja, avtonomnosti in pravičnosti.

Etika vključuje okolje in kulturo, dobro in pravično, občutke,potrebe in hotenja, vrednote in pravice.

Elementi etike skrbi so pozornost, odgovornost, kompetentnost in odzivnost.

Kodeks etike načelo

-6 delovanje MS temelji izključno v korist varovanca

-8 vedno naj MS ravna v skladu z usmeritvami, ki zagotavljajo zdravje in razvoj nadaljnega zdravstva

-9 poklicne organizacije MS sprejemajo odgovornost za varovanje in podpiranje etičnih načel v ZN

Etika pravičnosti in skrbi starejših-spoštovanje avtonomije, pravičnost,resnicoljubnost,zaupnost,zvestoba.

Etika in umiranje vključuje preteklost,sedanjost in prihodnost.

ETIKA POMOČI UMIRAJOČEM vključuje oskrbo na domu,duhovna tolažba,svetovanje družini,čustvena opora,telesna nega in blažitev bolečin

KAKO OB KONCU ŽIVLJENJA– kateri so sigurni znaki smrti,ali je možganska kap siguren znak smrti, vzdrževanje življenja zaradi oduzema organov, pravica do smrti,ja ali ne, če ne oživljati, vprašanje svojcev, strokovnjakov in pacientov.

KAJ JE EVTANAZIJA– je medicinska pomoč pri umiranju ali samomoru. Je predmet intimnega odnosa med MS in bolnikom. Evtanazijo izvede zdravnik, mora biti skladna z zakonom. Vloga zakonodaje je pomembna, vključuje regionalno komisijo, katero sestavlja pravnik,zdravnik in etik. Obveščena mora biti javnost.

KRITERIJ ZA EVTANAZIJO –nizozemski zakon, leta 2001, pacient prostovoljno in premišljeno  izrazi zahtevo da bi umrl, pacient se sooča z neznosnim trplejnjem.

NALOGE ZAPOSLENIH– skrb in zdravstvena nega,kljub umiranju, spremljanje in komunikacija pacienta,aktivnost zdravstvene nege

EVTANAZIJA VKLJUČUJE opustitev zdravljenja in zdravstvene nege, samomor s pomočjo, nesmiselno zdravljenje, dovoliti umreti pacientu.

 

PALIATIVNA OSKRBA-je obravnava,ZN,in oskrba s ciljem omogočiti neozdravljivim in njihovim svojcem najvišjo možno stopnjo kakovosti življenja.

ELEMENTI-nadzor bolečine in simptomov- skupek socialnih,duhovnih,fizičnih potreb v času bolezni,umiranja in potem,smrt upoštevati kot del življenja,kompetence,komunikacija,etika.

CILJ PALIATIVNE OSKRBE-izboljšati in ohranjati kakovost življenja,zadovoliti individualne potrebe,iskanje smisla življanja kljub bližnji smrti-detabuizacija smrti in umiranja

AKTIVNOST V PAL. OSK-protibolečinska terapija,svetovanje aktivnosti,skrb nege ust,telesa,oskrba ran,skrb za svojce,izobraževanje paliativne oskrbe.

KAKO MS VPLIVA NA SVOJCE-Potrebna je empaija,odzivanje na opažena čustva,ne polemiziramo,izkazujemo pozornost,,timsko srečavanje,odkrit pogovor,razumevanje,spoštovanje,sodelovanje.Pomembna je zdravstvena vzgoja,svojci lahko doprinesejo občutek enakopravnosti,prispevajo k pozitivnimi odnosi pri omejitvah,pomagajo k upešnosti,sodelujejo pri oskrbi in aktivnosti.Pomembna je zaupanje in odprtost,imeti mora določeno mero samorazkrivanja,odnos naj poteka usklajeno in počasi,ne se konfliktom izogibat ampak jih je potrebno rešiti

VLOGA SVOJCEV-pordujejo pomembne podatke,dajejo čustveno podporo,varnost in upanje,običajno se primerno prilagodijo na bolezen,sodelujejo,pomembne so besedne sposobnosti pri oskrbi,čim večje so težave,bolj so potrebni.Čutijo razumevnaje.

 

 

UPORABA ZDRAVIL

SPREMEMBE ORGANIZMA-zmanjšano ledično delovanje,metabolno delovanje,nižji pretok skozi možgane,delovanje prebavil je zmanjšano,prizadeta rezerva funkcije možganov

SPREMEMBE-koncentracije na mestu delovanja,učinka,večji stranski učinki,večja interakcija med zdraviliž

ABSORBCIJA-spremembe želodčne sekrecije,pretoka krvi v prebavilih,motiliteta,spremenjena hitrost raztapljanja,manjša absorbcija,kasnejši vpliv zdravil,razpolovni čas je daljši,

VLOGA ZN-poučevanje o pravilni uporabi zdravil.pravilne tehnike jemanja,sprejme bolezen in zdravljenjezadovoljiti hitro odpravo znakov,

SAMOZDRAVLJENJE-zdravstveno vzgojeni posamezniki,manjše težave,da je filter formacevt,kadar so zdravila učinkovita.

 

KOMUNIKACIJA

Dobro je vedeti, :

-da vsi ne marajo objemanja in dotikanja, v pozdrav podamo roko, rahlo nakažemo odhod ali se dotaknemo le rame. Po pogovoru se vljudno poslovimo in bistva zapišemo.

-pacientovo počutje poslabšamo s spraševanjem po uri, dnevu,letnici rojstva in dokazovanjem njihovega primanjkljaja. Navežimo prijete, topel stik z iskreno skrbjo za njegove potrebe.

PRAVILA POGOVORA so, da se predstavimo, ga nagovorimo z imenom gospod in gospa,da govorimo mirno, pomirjamo, uporabljamo kratke stavke, ter jih večkrat ponovimo. Me dpogovorom delamo premore, navodila dajemo po korakih, nikoli ne uporabljamo pomanjševalnic.

PRIPRAVA NA KOMUNIKACIJO –pomembno je izbrati čas, ki je svetovanje primeren jutranji, za pomirjanje pa večerni. Govorimo tiho, vendar povprašamo, če nas sliši, vpeašamo če nosi kake pripomočke, kot so slušni aparat ali poseben telefon. Povprašamo na katero uho bolje sliši, da preusmerimo zvok k tem ušesom,važen je osebni kontakt iz oči v oči, izključimo moteče dejavnike, povprašamo po hrani in pijači, vprašamo za namen klica.

KAKO KOMUNICIRAMO-vedno z občutkom prisluhnemo pritožbam, pokažemo uvidevnost do problema,sledimo razlagi in smo vedno v toku pripovedi,trajanje je odvisno od pozornosti, upoštevanju kontakta in časa ki ga imamo. Dnevno je potrebno vsaj 5-10 minut pogovora.

OPOGUMLJAMO… s spodbujanjem svobodnega izražanja, da čim več pove, aktivno sprašujemo, kako,kaj koliko,strpno čakamo na odgovore, ne zahtevamo takojšnje informacije, pri izražanju čustev in potreb običajno ne želijo ničesar zase, razmišljajo da nimamo časa, zato nam ne želijo delati skrbi, mislijo, da nam morajo biti še posebej hvaležni za naš čas.Razmišljajo o smrti.

ZMANJŠUJEMO PREPOVEDI– skozi bolezen doživljajo veliko omejitev in zavrnitev, v zvezi z denarjem,bolnišnico,domom in skrbi zase, NE uporabljamo besed nikoli,ne,kljub teku,vedno! Povprašujemo po željah,predlagamo in dopustimo izbiro njim,povdarjamo pomen doživetij v prostem času, dopuščamo, da nam pove, če pride do nesporazuma,da lahko izrazi svoje mišljenje.

PODJAMO INFORMACIJE– Že znanim informacijam previdno dodajamo nove, manjkajoče pojme dodajamo z občutkom in brez popravljanja napak,ne postavljamo kviznih vprašanj ,kot so dan, datum, in ne sprašujemo zakaj, ker vzbuja neprijetnost in sram.

PONAVLJAMO VPRAŠANJA– potrpežljivo ponavljamo besed, ker potrebujejo več časa za predelavo informacije,ne spreminjamo vsebine, ker jih to zmede, lahko pa izberemo drug način izražanja, bolj preprost, kot so slike,gibi ali vonji.

IZMENJAVA INFORMACIJ , za to velja pravilo, da čim manj besed pove čim več, najprej postavljamo pomembne besede, uporabljamo kratke, enopomenske stavke, ponovimo, ker pomnijo le bolj zadnjo besedo, ne uporabljamo če ali potem, izogibamo se abstraktnim pojmom in pridevnikom.

POMEN JEZIKA- upoštevajmo časovno dimenzijo razvoja jezika,starejši uporabljajo druge besede,uporabljajmo dialekt ali tuj jezik, pomagamo z opisovanjem stvari, uporabljamo slikovno pisavo.

IZRAŽANJE ISKRENOSTI– ton glasu naj bo usklajen z izgovarjanjem, pripomnimo, lepo, da vas slišim, šepetajmo, tako vzbujamo pozornost, zaupanje in bližino,pokažimo sočutje, če jih kaj skrbi, pustimo možnost,da nas pokličejo

NAČIN POGOVORA Z OBOLELIM ZA DEMENCO– osebno moramo biti pripravljeni na pogovor, brez občutkov jeze, krivde,prizadetosti, uporaba vprašalnic kot so kaj,kako, koliko,kdo nikoli pa ne zakaj- ponavljanje že izgovorjenih besed ki so  ključne, pri tem primerna drža in iskren ton glasu, najti je potrebno organ,ki ga izpostavljajo, sprašujemo kaj vidi,koliko,kakšne barve, ugotovimo kdaj je najhuje, polarizacija moči, sprašujemo po preteklosti,vzbujamo zaupanje in iščemo metode za reševanje.

UČINEK POGOVORA-glas postane umirjen,dihanje enakomerno,mišice sproščene,oči so mirnejše, preneha se obtoževanje in stokanje, zmanjša se strah, povrne se občutek dostojanstva, pogovor vodi v zaupanje.

NAMEN KOMUNICIRANJA– je zvišanje občutka lastne vrednosti, zmanjšanje strahu in negotovosti, izražanje pozitivnih in negativnih čustev, možnost opravičila in poravnave, udeležba pri reševanju konfliktov, izboljšanje in ohranjanjae besednega sporočanja, preprečevanje izolacije in ohranjanje stikov, izboljšanje počutja in sposobnosti

KAJ DOSEŽEMO S POGOVOROM –ohranjamo komunikacijo  in kontakte z ljudmi, izboljšamo občutek samospoštovanja in samovrednotenja, vplivamo na sožitje z zunanjim svetom,preprečujemo napredovanje bolezni ter zapiranje v svoj svet, podpiramo skrb, odgovornost zase, ohranjamo čustvovanje.

Kaj vas moti pri komunikaciji s starejšimi, opiši primer dobre komunikacije, kako sam komunicirate in vaš izbor strategij?

POZITIVNO DELO- temelji na:spodbudnem okolju,spodbuja k dejavni vlogi,dopušča in omogoča samostojnost,prilagajanje stimulativnega okolja,izobraževanju osebja.

ZADOVOLJSTVO ZAVISI OD- pozitivnega okolja,samozaupanja,socialne podore,avtonomije,ponudbe aktivnosti,izkušenj pri skrbi za telesne potrebe,razumevanje zaposlenih,

POZITIVNO DELO VKLJUČUJE-priznavanje,prepoznavanje,pogajanje,sodelovanje,igro,timalacijo,praznovanje,sprostitev,varnost,ustvarjanje,dajanje,

PRESPEKTIVA PACIENTA POMENI- več možnosti glede negovanja,spoštovanje osebnosti in volje z omejitvami,vplivati na medosebni odnos,združevanje zaposlitvenih in senzoričnih potreb,razvijanje senzoričnih in aktivacijskih projektov

PRAKSA ZN IN OSKRBE VKLJUČUJE-timsko oblikovanje smernic in načrtov,pomen pozitivnih rezultatov,oblikovanje strukture dneva in potreb po zaposlitvi,organizirano in mirno izvajanje aktivnosti,zavedanje pomena fizičnega okolja

ZDRAVSTVENI DELAVCI NAJ BODO-pozitivni,upoštevajo potrebe oskrbovanca, timsko sodelujejo,razvijajo prakso in osebno rast,potrebni emocionalne in psihične podpore,iskalci kreativnih metod.

POZITIVNO DELO vzpodbuja,omogoča in ustvarja pozitivne interakcije,podpira osebe z demenco z pozitivnimi občutji,ohranja sposobnost ali direkktno pomoč pri psihičnih težavah.

 

GIBANJE V STAROSTI

GIBANJE je samostojno premikanje telesa v prostoru in postelji, spreminjanje kinetičnih vzorcev kot so hoja,posedanje in stoja, vzdrževanje stabilnega ravnotežja, drže telesa, orientacija, gibanje pri paralizi in spastičnosti, ter spreminjanje lege v postelji.

POZITIVNI UČINEK GIBANJA –je zadovoljevanje vseh življenjskih potreb, ohranjanje neodvisnosti in svobode, pospeševanje in ohranjanje duševnega zdravja,ohranjanje komunikacije z drugimi v okolju, ohranjanje in pospeševanje funkcij organskih sistemov kot so srce in ožilje, dihanje in prebava.

OPAZOVANJE GIBANJA-opazujemo povešena ramena,počasna nesigurna hoja,povešena drža telesa,izogibanje bolečim gibom, zibajoča in nekoordinirana hoja,asimetrična hoja, nenadni gibi in prekinitve gibanja, ataktični gibi.

VZROKI NEGIBNOSTI- redukcija prehranjevanja kot so bolezen, utrujenost,izguba sposobnosti, nevrološki dejavniki kot so možganska kap,spastičnost,okvare perifernega živčevja, telesne spremembe kot so deformacije,kontrakture,slepota,gluhota, psihične motnje kot je pomanjkanje volje, bolečina, sprem,embe sklepov in mišic, daljše mirovanje v postelji.

POSLEDICE POMANJKANJA GIBANJA so kontrakture, razjede zaradi pritiska,nemobilnost in psihične spremembe.

PREVENTIVA NEGIBNOSTI je analiza rizičnih dejavnikov,ohranjanje mobilnosti sklepov in mišic, izvajanje aktivnih in pasivnih vaj, spreminjanje položaja v postelji,vspostavlajnje ponovnega gibanja kot je fizioterapija, posedanje in vstajanje, uporaba pripomočkov.

DEJAVNIKI RAZJEDE ZARADI PRITISKA je pritisk na podlago, čas trajanja pritiska in dispozicija oz. rizični dejavnik.

DELOVANJE PRITISKA , le ta deluje na podlago preseže pritisk v kapilarah, ki se stisnejo, prekine se prekrvavitev, tkiva prejemajo manj kisika, to pacient občuti kot bolečino, lahko sproži gibanje ali pa ne, celice brez kisika odmrejo že po 2 urah.

ČAS TRAJANJA PRITISKA ,najbolj je med spanjem, ker je gibanja najmanj, 80 letni starostnik se giblje 2-3 na noč, deluje strižna sila, pa tudi kak drugi dejavnik.

RIZIČNI DEJAVNIK , vedno delamo oceno tveganja  po Nortonu ali Waterloo lestvico, gibanje je omejeno, naprimer po možganski kapi, rizični dejavnik je motnja v občutenju, lahko zaradi alkohola, tablet ali bolečine, motnje prehranjevanja, to je zaradi kaheksije ali dehidracije, visoka temperatura,motnje zavesti,srčno žilne bolezni,presnovne motnje, to je diabetes ali debelost, višja starost kjer je sprememba strukture kože,inkontinenca, poškodbe kože zaradi obsevanja, sonde ali kanile,zunanji dejaviki kot je mavec ali posteljnina.

OPAZOVANJE KOŽE opazujemo lokalizacijo sprememb, najbolj na križu, petah,kjer so izpostavljena mesta, obseg poškodovanega tkiva, tu imamo 4 stopnje, velikost površinske poškodbe, kjer je premer 2 cm, posebnosti, če so kake krvavitve ali gnojne rane.

1 STADIJ je da poškodbe kože še ni vidna, je rdečina, ki na pritisk prsta izgine,iz stisnjenih kapilar gre tekočina v medcelični prostor, med plastmi kože nastanejo edemi,razbremenitev pritiska stanje normalizira.

2 STADIJ , kjer je povrhnja koža že poškodovana, nastane lokaliziran edem, viden je mehur, če se ga predre,solzi, pacient občuti bolečino, je nevarnost okužbe.

3 STADIJ nekroza podkožnih struktur do mišične fascije,pomanjkanje kisika, prepust kapilaR, prekrvavitve ni,beljakovine propadejo v sirasto maso, rana dobi rumenkasto prevleko.

4 STADIJ lokalno omejena nekroza tkiva, koža je prizadeta, prav tako mišice,kosti, sklepne ovojnice, lahko je suha ali s sekrecijo, žepi med posameznimi plastmi.

PREVENTIVA RAZJED ZARADI PRITISKA ohranja mobilnost,primerna prehranjenost in hidracija, znižanje delovanja pritiska in strižne sile, uporaba pripomočkov glede na oceno tveganja, sprememba položajev.

KAZALNIKI KAKOVOSTI V ZN –razjede zaradi pritiska, padci in drugi neželjeni dogodki.

Katere dejavnike ocenjuje Waterloo lestvica ,kako pomagati pri gibanju starostnikom ki so na vozičku, lestvica ocene tveganja za padec?

 

ODVISNOST V STAROSTI-alkohol,zdravila in druge snovi

VZROKI- so lahko socialno učenje v družini,družbene norme,življenjske krize,krakterna poteza,spremembe v okolju, izolacija,osamljenost, pomanjkanje smisla,depresija,občutki nekoristja, suicidalnost,problemi samovrednotenja.

STIGMATIZACIJSKI(ZNANI)DEJAVNIKI-družbeno razvrednotenje populacije,življenjsko obdobje povezano z boleznijo,izguba socialnih stikov,nadzora,razmišljanje o smrti,neaktiven življenjski slog.

TERAPIJA-lahko je kratkotrajna terapevtska obravnava, psihoterapija, telesni trening,ki mora biti primeren starosti, reševanje  preteklih ali sedanjih konfliktov, predelava izgub v zvezi s smrtjo.

PREVENTIVNI UKREPI– so spremembe pivske dužbe, prepoved alkohola s sočasnim jemanjem zdravil, zapolniti prosti čas, dajati informacije in pojasnitve, ohranjati notranjo stabilnost.

Gledanje na starost, integracija starejših v družbi, spodbujanje aktivnosti v starosti

KDAJ JE ČLOVEK ODVISEN- kadar redno uživa določeno substanco, višanje tolerance,pije kljub temu da mu škodi, znaki psihične in fizične odvisnosti, opušča socialne obveznosti in naloge, pri prenehanju se kažejo znaki odtegnitve, negativni individualni in socialni učinek.Dokazi za  odvisnost so izguba nadzora,samomorilski poskus,zmedenost, motnja motorike,koordinacije.

FAZE ODVISNOSTI-predalkoholna(psihična odvisnost, sprostitev,razvoj tolerance)porodromalna(stanje intoksikacije,smrb in misli o alkoholu,spominske luknje, pitje brez družbe)kritična faza(izguba kontrole,fizična odvisnost,vidne posledice)kronična faza(dnevna opitost,abstinenčna kriza,duševni propad)

ZNAKI BREZ DELIRIJA-tahikardija,hipertenzija,fini tremor,rdečina,potenje,motnje spanja,nemir,strah,grozavost,depresija,epi)

ZNAKI DELIRIJA-psihotični,zaposlitveni nemir,halucinacije,občutek ogroženosti,krajevna in časovna dezorientacija,spremembe zavesti in krvnega tlaka.

POSLEDICE-TELESNE- okvare organov,sistemov,spremembe kože,varice,ciroza,poškodbe centralnega živč. Sistema,psihoza,polinevropatia,slab imunski sistem

POSLEDICE-PSIHOSOCIALNE-sprostitev pri depresivnem in agresivnem vedenju,krize v odnosih,vsem obljublja da bo nehal piti,izguba prijateljev, znancev,osamljenost,izolacija,objekt zlorab(stanovanje,kraje,izkoriščanje)

DEFINICIJA WHO– kdor več kot leto dni redno, prekomerno uživa alkohol, je izgubil kontrolo nad zaužitim ter psihično ,fizično in socialno propada-moški 40g čistega alkohol dnevno, to je eno pivo ali o,5 dcl vina. V starosti se toleranca za alkohol niža, zato postanemo prej odvisni.

VZROČNI DEJAVNIKI V STAROSTI- osamljenost in izolacija, nesmiselnost življenja, občutek nepotrebnosti, depresivnost, suicidalne ideacije, osebni razlog.

ZDRAVSTVENA NEGA- celostni pristop k osebi, ohraniti realna pričakovanja, doživljenjska abstinenca, izboljšanje zdravstvenega stanja, kakovosti življenja,motivacijski pogovor za vzdrževanje abstinence, poslušanje, spoštovanje,opuštevati občutke, razumevanje,odgovorno ravnanje z zdravili, reševanje kriznih situacij in konfliktov,struktura dneva, zaposlitvene možnosti.Opazovnej TŽA,samooskrbe,merjenje vitalnih,izločanja,aplikacija terapije,zagotoviti mirno okolje,varnost, osvetlitev prostora,komunikacija,stiki,zmanjšati strah,opazovanje nevroloških simptomov

 

SUICIDNOST– označuje ravnanje posameznika zoper lastno življenje, ki vodi v smrt. Vedno je potrebno upoštevati antropološko,filozofsko,psihološko,socialno in medicinsko vedenje.

OGROŽENE SKUPINE– so starejši moški od 65 let, s šibkimi socialnimi stiki, oboleli za depresijo, s prehodnim poskusom samomora, družinsko obremenjeni,po smrti partnerja, po upokojitvi, neozdravljivo bolni, odvisni od psihotropnih snovi, kriza v simbiotičnem odnosu.

NEVARNOST SAMOMORA- presuicidalni sindrom, kjer so opozorilni znaki suicidalne nevarnosti, umik iz socialnega okolja, če govorijo o samomoru, napoved vzeti resno, priprave na suicid, kot je zbiranje zdravil, bližina reke,most,železnica, pisanje poslovilnih pisem, razdajanje dragocenosti, premoženja, po nemirnem obdobju pretirana mirnost in sproščenost, prepoznavanje opozorilnih znakov.

SUICIDALNO DEJANJE– klic na pomoč in želja po smrti, takega običajno tudi rešijo, izdelan naćrt,način in sredstvo, zloraba zdravil v samomorilne namene, obešanje ali skok iz višine.

KRIZNE SITUACIJE PRI STAREJŠIH– neizpolnjene naloge v življenju, revščina, finančni problemi, zdravstveni probemi, kot so bolečina, kronične bolezni, potreba po negovanju,izguba avtonomije in kompenzacijskih možnosti

TERAPEVTSKE MOŽNOSTI– so krizne intervencije takoj po dejanju, psihoterapevtski pristop, kot je pogovor, smisel življenja, medikamentozno zdravljenje, da omilimo strah, nemir in napetost.

SMERNICE ZA ANTISUICIDALNO RAVNANJE

-učenje za zvišanje občutljivosti za samomor, naj bo suicid tema pogovora, posameznik lahko izraža čustva, misli o življenju in smrti, vsako razmišljanje o ponovnem suicidu naj zaupa oddelku, ozračje poostrenega nadzora, pogovor v timu.

PREVENTIVA– kljub starosti je življenje vrednota, upoštevanje osebnosti, spoštovanja in dostojanstva, integracija v socialnem okolju, ohranjanje zanimanja, avtonomno izvajanje dnevnih aktivnosti, izvrševanje nalog in prvzem odgovornosti, support pri žalovanju in ločitvi, detabizacija starosti in medgeneracijska solidarnost

Kaj sem zvedel v družini od samomora,kdaj sem prvič slišal za samomor,kako se je v družini govorilo o samomoru, ste bili kdaj udeleženi, kaj mislite o ljudeh,ki so si vzeli življenje, kaj občutimo do ljudi,po poskusu samomora.

 

MOŽGANSKA KAP-prekrvavitvena motnja 70 %, ateroskleroza,tromboza,embolia,intracerebralna krvavitev 20%.

RIZIČNI DEJAVNIKI– hipertenzija, diabetes,kajenje,prekomerna teža,bolezen srca.

ZNAKI BOLEZNI- funkcionalni izpadi, hemiplegija, pojavlja se spastičnost fleksorne muskulature zgornjih okončin in ekstenzorjev spodnjih, prizadeta je globoka senzibilnost, površna senzibilnost, parestezija, pareze, motnje požiranja in griženja, motnje zavesti, vitalne funkcije,agnosia(akustičnih,optičnih,taktilnih dražljajev,funkcija čutil),apraksija,(izguba spomina načrtovanja in aktivnosti)afazija(sprememba govora,razumevanja-napačno odgovarja)anosognosia(ne doživlja bolezen, kot da j zdrav)motnje ravnotežja, požiranja,orientacije,koncentracije,pozornosti,inkontinence,vida,spomina

PROSTORSKA ORIENTACIJA– poškodbe nedominantne hemisfere, zaznavanje lastnega telesa v prostoru, napačno zaznavanje odnosov med stvarmi, delu celote, težko prime predmet ali nalije tekočino.

DRUGE MOTNJE- vida,inkontinenca,psihične spremembe,požiranja in bolečine.

ZDRAVSTVENA NEGA– prepoznavanje znakov, večje preživetje,hitrejše zdravljenje, zgodnejši začetek rehabilitacije, ohranjanje gibanja, učenje aktivnega življenja kljub prizadetosti, kontrola mišičnega tonusa, položaji.Pomoč in učenje samopomoči,delavnih aktivnosti,

PONOVNO UČENJE– spremembe položajev in ohranjanje simetrije, premikanje prizadetega dela telesa, uporaba pripomočkov, ohranjanje senzibilitete, masaža, samostojnost prioblačenju,slačenju,hranjenju,odvajanju in komunikaciji, zaposlitev in socialni stik.

ZAPOSLENI V ZN –morajo biti potrpežljivi,vztrajni,razumevajoči,natančni in vedoželjni, občutiti morajo zadovoljstvo ob negovanju.

 

AMPUTACIJA OKNČINE- vzroki za spodnje okončine so spremenjene periferne arterije, prekrvavitev, običajno so to prsti,stopalo,podkolenska, ali nadkolenska amputacija, zapleti so krvaitev, bolečina,infekcija,edemi.

BOLEČINA IN ZAPLETI– lahko neposredno po amputaciji, naredimo oceno bolečine, medikamentozna terapija, akupunktura,neuromi, to je, ko so živčni končiči obremenjeni s protezo, kontrakture.

SITUACIJA PACIENTA- telesni deficit,spremenjena podoba,aktivno spoprijemanje,vrednotenje in sprejemanje sprememb, pridobivanje občutka za spremenjeno telesno podobo, mobilizacija in hoja s protezo.

REHABILITACIJA- individualni cilji, parcialni, spodbujanje motivacije, nižja amputacija, boljša je ponovna mobilizacija, uporaba pripomočkov

POSEBNOST ZN KRNA– opazovanje kože in prekrvavitev krna, dnevno menjavanje nogavice, masaža za otrditev krna,umivanje krna s hladno-toplo vodo, uporaba posebne kreme za krn, opazovanje sprememb.Opazovanje kravitev,edemov,okužb,bolečine,kontraktur.

MOBILIZACIJA- učenje novih vzorcov, menjava položaja v postelji,fizioterapija, spremljanje pri prvi hoji, redukcija telesne teže,pozitivna motivacija za napredek v gibanju.

SKRB ZA PROTEZO– ko se zaceli rana na krnu se začne vaja za gibanje s protezo, ortopedski tehniki iznmerijo individualne dimenzije, učenje samostojnega nameščanja ter samostojne varne hoje.

PRISOTNOST BOLEČINE– aplikacija predpisanega zdravila,kontrolni pregled v ambulanti,druge možnosti zdravljenja.

ZDRAVSTVENA NEGA VKLJUČUJE-sprejemanj telesne podobe,motivacijo za gibanje,upoštevanje sprememb,opazovanje kože,mobilizacija gibanja,redukcija telesne teže,

 

DEMENCA- Spremebme na socialno čustvenem, kognitivnem in somatskem področju.

-čustvenem- v razpoloženju,povečana občutljivost na dražljaje,manjše zanimanje za prejšnje aktivnosti,neuspešen priklic informacij

Kognitivne-spominske motnje,orientacija,pozornost,koncentracija,zaznavanje,motnje abstraktnega mišljenja,motena kritična presoja, izguba sposobnosti branja,pisanja,računanja,govora

somatske-motnje prehranjevanja,spanja,gibanja,komunikacije,odvajanja,bolečine,motena skrb os higiene

Njihovega vedenja se ne da spremeniti,potrebno je občutenje in empatija, kar vodi v zaupanje,zmanjšuje strah,vrača dostojanstvo. Pomembno je občutenje bolečine, potlačena bolečina se lahko stopnjuje. Iskreno in zavzeto jih poslušamo,ponavljamo izgovorjene besede, vspostavimo očesni kontakt. Vključimo dotik, pomirjamo z glasbo.

-strah jih je teme,spontano pojejo,berejo,težje pišejo,bojijo se izgube identitete,ločitev jih prizadene,

-druge motnje –blodnje,halucinacije,tavanje,stopicanje,alkoholizem,nekontrolirano vedenje,zavračajo sodelovanje.

CILJ POMOČI- zvišan občutek lastne vrednosti,zmanjšanje strahu, zmedenosti,omogočanje izražanja čustev,možnost poravnave, in reševanja konfliktov, preprečevanje izolacije,umika,izboljšanje počutja in sposobnosti,biti koristen in učinkovit

Lastnost osebja-prijazen,človeški,delo vesli,bogati,spodbuja k osebni rasti, zna komunicirati,prepšoznati nebesedna sporočila,v situacijah vidi pozitivo,zna rešiti konflikt, vplivati pomirjujoče

*kako skrbimo z starostnika z demenco

Potrebne potrebe dementnih-pripadnost in osebni kontakt,iščejo bližino drugih,udeleženost v družbenem okolju,brez omejitev,varnost

Pomembno skupno življenje,gospodinjstvo,povezanost članov, pregled nad stanovanjsko in negovalno skupnostjo,osrednji življenjski prostor je kuhinja,spreminjajo se vonji,zvok,slika, gibanje, s tem se zmanjša strah,agresija,nemir,ohranja se neodvisnost z podporo,mobilnost,samostojnost,več je verbalne komunikacije in aktivnosti, manj depresije,več zadovoljstva.

MODELI-

medicinski- temelji na medicinski znanosti,osredotočen je na spremembe in razgradnjo. Skrb je usmerjena na bolezen in omejitve.Obravnava je medikamentozna in temelji na enotnih merilih.Osebni kontakt izboljša splošno stanje dementnih.Oskrbo usmerjamo k kompetencam

REHABILITACIJSKI-osnova,da so dementni sposobni učenja,razvili so intervencijske koncepte,uspešen trening nagrajen s pohvalo,spominjanje imen,letnic,dneva,konfrontacija z realnostjo ni vedno izvedljiva.

Cilj je upočasnitev procesa,izboljšati kognitivne funkcije, funkcionalne sposobnosti,zaposlitvena terapija,trening spomina,družbeni prostor za komunikacijo in zaposlitev, model dolgotrajne oskrbe.

EKOLOŠKI MODEL-odnos med osebo in okoljem,izmenjava med predmetno socialnoim okoljem in osebo,prilagajanje na okolje,vpliv okolja,varnost,vspodbuda

SOCIOTERAPEVTSKI MODEL-manjše stanovanjske enote usmerjene na samooskrbo,razrešitev materialnega in socialnega okolja,sostanovalci v domu,stanovalci,zaposleni,družinski člani in partner, oblikovanje skupin in življenje posameznika,cilj je integracija

PSIHOSOCILALNI- posameznik ima osrednje mesto,pomen komunikacije,interakcije,pomen idividualnih potreb, izražanje samooresničitve preko samostojnih aktivnosti, imeti mora občutek neodvisnosti,samostojnosti, individualna kakovost življenja,

 

DEPRESIJA-

KAKO SE KAŽE V STAROSTI-s telesnimi znaki, nespečnost,ni zanimanja,socialni umik,nesmisel življenja,občutek manjvrednoosti,strah prihodnosti,nemoč,občutki krivde,,dvomijo vase,notranja praznina,negativno zaznavanje realnosti,nerazumevanje drugih.

POMEMBNO JE VEDETI-vsak je depresiven na svoj način,skupni simptomi so strah, bolečina,nesigurnost,iskanje odgovorov na vprašanja smisla,prisotnost strahu pri reševanju problemov,učinkovitost psihoterapevtske,pomoči.

AKTIVNOSZ ZDRAVSTVENE NEGE-spodbujanje izražanja čustev,občutkov, potreb,vspostavljanje terapevtskega odnosa,izražanja strahu,dvomov,krivde,sramu,pozitiven pristop,prepoznavanje besa in žalosti,pogovor o mislih in željah, o samomorih,spodbujamo zaupanje,samooskrbo in TŽA, skrb za spanje,varno spodbudno okolje,aplikacija zdravil,opazovanje,podpora svojcem,vzpodbujanje delovne klime,

NIKOLI NE SMEMO- moralizirati,ne uporabljamo besed, saj bo dobro, saj ni nič, zaposlene čim manj menjavamo ob pacientu,ne delamo ZA pacienta ampak S PACIENTOM,ne bodimo nestrpni.

PARKINSONOVA BOLEZEN- je progresivna kronična bolezen,vzroki zanjo so lahko dedni,zaradi drugih bolezni,neravnovesja med dopaminom in acetilholinom…….prvi znaki se pojavijo pri redukciji dopaminskih clic do 70 %,pojavlja se med 40 in 60 letom

ZNAKI MOTENJ GIBANJA-motena je koordinacija gibanja,fini tremor rok, katerega v spanju in v gibanju,bradikineza in akineza, to je počasno gibanje, povečan mišični tonus ali rigor,bolečine v mišicah. Drugi znaki so še psihični,kot labilno čustvovanje,pomanjkanje interesa,volje,obraz imajo kot maska,utrujenost,drobni koraki,tih moten glas,drobna pisava,komaj berljiva,obstipacija,retenca urina,motnje hranjenja,ortostatska hipotenzija

TERAPIJA-medikamentozna z levodopa,mono ali pa kombinirana obeh, fizioterapija in logopedska terapija,psihoterapija.

APLIKACIJA TERAPIJE- natančen časovni presledek,naredi se dnevni načrt,preparati L-dopa se ne jemljejo z beljakovinsko hrano,30-45 minut po hranjenju,,antipsihotik kot je haldol, poslabšuje znake bolezni MParkinson

OPAZOVANJE DAJANJA ZDRAVIL je pomembna L-dopa ,po kateri lahko nastane vrtoglavica in slabost, pojavi se lahko hiperkineza ali hipokineza,grimasiranje,gibi ramen,trupa in psihoza.

ZDRAVSTVENA NEGA- vodimo dnevnik glede gibanja in počutja,načrtujemo terapijo,opazujemo neželjene učinke,tudi halucinacije,primeren vnos tekočine,merjenje telesne temperature,ocena kože in sluznic,psihično stanje kot so žalost,strah,jeza,omejiti spremembe v okolju

AKTIVNOSTI ZN-hranjenje in pitje, odvajanje in izločanje,lahko je obstipacija lahko retenca, trening gibalnih vzorcev,preventiva padcev,trening govora in pisanja,vzdrževanje socialnih stikov.

MOTENA ORIENTACIJA je zaradi pešanja kognitivnih funkcij,kot so motnje zaznavanja,spomina,mišljenja,branja,računanja in pisanja, motnje sprememb v okolju in novih situacij,dehidracija,napačno ,neredno zaužite zdravila, okužbe sluznic in organov.

PSIHIČNE MOTNJE ZARADI pomanjkanja motivacije,interesov,depresivna stanja,strah,socialna izolacija.

POMOČ PRI PSIHIČNIH TEŽAVAH je struktura dneva,pomirjamo,ne hitimo,ne opozarjamo na čas,ohranjamo socialne stike,opozarjamo na zlorabe.

GOVORNE MOTNJE-govor je tih,moten,spremenjena je hitrost govora,premori med besedami,besede so zabrisane,nerazločne.

POMOČ PRI GOVORNIH MOTNJAH-vključimo glasbo,da morajo glasneje govoriti,trening govora,smo umirjeni, učakani, sistem tok-tok s prsti, ritem za presledek med besedami.

MOTNJE POŽIRANJA-oslabljen je refleks za kašelj,mišice nimajo moči, da bi hrano spravile v požiralnik, zadržuje hrano v ustih,pljuva hrano iz ust, slina izteka iz ust,teče mu iz nosu, težko požira in lahko aspirira.

POMOČ PRI HRANJENJU-nikoli ne leže, sede  s sklonjeno glavo,da je brada na prsih, ob aspiraciji ne tolčemo po hrbtu, redna ustna nega,razmišljati o sondi,infuziji,ker je tveganje manjše,učenje govora z logopedom

MOTNJE HOJE IN RAVNOTEŽJA-počasi drseči koraki,motorična blokada,najtežji je prvi korak,nenadoma zastane,ker ga v trenutku postane strah, ali zaradi ožine, akustična samokontrola,kot koncentracija ali komanda, padci zaradi blokade, ko pade kot deska.

POMOČ PRI GIBANJU- pravilna drža zgornjega dela telesa, kot nošenje nahrbtnika, dolgi koraki, vzpostavi nek ritem,premikanje ramen med hojo, pri blokadi naj uporablja samokomando, uporaba ritmične glasbe.

VEGETATIVNE MOTNJE– so obstipacija,retenca urina,slabost,bruhanje,potenje ,ortostatska hipotenzija.

POMOŽNA SREDSTVA- so medicinski pripomočki,komunikacijski pripomočki,ortopedski pripomočki,negovalni in mobolizacijski pripomočki.

CILJI ZN- ohranjanje samostojnosti pri gibanju, pri osebni higijeni, samostojno pripravljanje in uživanje hrane in tekočine, ohranjanje komunikacije, zmanjšanje zapletov.

NEGOVALNI PROBLEM- je žalostno razpoloženje,pomanjkanje samostojnega gibanja, pomanjkanje samooskrbe pri osebni higijeni, pri hranjenju in pitju, motnje v komunikaciji, druge spremljajoče motnje.

POTREBE STAROSTNIKA SO :A.Maslow-

fiziološke-po hrani,pijači,vzdrževanje temperature,aktivnosti,gibanje,počitek,izločanje snovi,zmanjševanje bolečine,vzdrževanje seksualnosti.

Emocionalne so pozitivna čustva, ,zadovoljnost,samostojnost, po  ljubezni in prijateljstvu,stikih,odnosih, materinstvu,druženju   Neizpolnjene potrebe po pripadnosti prinašajo osamljenost,socialni strah in izolacijo.

Socialne so altruizem,odpuščanje,humor,socialna mreža,zaposlitev,zagotavljanje socialnega področja življenja,partnerska vloga,komunikacija.

Po varnosti zajemajo tudi psihično in socialno varnost,po varnem okolju,  stabilnosti v okolju,strukturni aktivnosti v okolju     po redu. Nezadovoljstvo potreb po varnosti se kaže s strahom,anksioznostjo,agresijo,postanejo lahko delirantni.

Samouresničitev vključuje motivacijo za razvoj,potrebe  po samobitnosti,osredotočenje na problem,osredotočenje na uresničitev ciljev.

Za samouresničitev je potreben osebni odnos,avtonomnost,upoštevanje sebe in drugih,spontanost,humor,etične norme,biti osamljen in v družbi,dostopnost,odprtost,kreativnost. Nepopolnost  se kaže z strahom,občutkom krivde,raztresenost,prijaznost,neusmiljenost,čustvena hladnost. Nepopolnost se kaže s strahom,občutkom krivde, raztresenosti, prijaznosti, neusmiljenost, čustvena hladnost.

 

 

 

FIZIOLOŠKRE IN PO VARNOSTI

Vzdrževanje vitalnih funkcij– dihanje,krvni tlak,utrip,opazovanje,preprečevanje akutnih motenj,spodbujanje vitalne kapacitete in ohranjanje telesne temperature

Spanje in počitek-upoštevanje potreb po spanju in relaksaciji,organiziranje dneva,ohranjanje nočnega ritma,skrb za zdrav spanec,izklop motečih dejavnikov,upoštevanje počitka in aktivnosti

Izločanje je spodbujanje kontinence,upoštevanje intimnosti,omogočanje uporabe klicne naprave,opazovanje rednega izločanja,profilaksa obstipacije,zdravstvena oskrba inkontinence

Hranjenje in pitje– upoštevanj induvidualnih posebnosti,skupno druženje ob hrani,možnosti induvidualnega kuhanja,upoštevanje navad in higienskih norm,fleksibilen čas obrokov,izbira prostora,sodelovanj pri izbiri jedilnika.

Osebna higiena-samostojnost pri opravljanju nege kože,,pomoč pri izvajanju os.hig.,upoštevanje individualnosti,pozornost intimne nege,sprememb kože,sluznic,perila,higiena rok,nog,nohtov

Oblačenje-spodbujanje samostojnega,upoštevanje pomena obleke pri osebni identiteti,zagotovitev omar,redna menjava oblek,omogočiti šivanje,čiščenje,

Gibanje-aktivnost,spodbujanje z upoštevanjem omejitev,prilagajanje opreme,vozičkov, upoštevanje telesne okvare,aktivacija in mobilizacija gibalnih sposobnosti,uporaba pomožnih sredstev,vspodbujanje.

Skrba za varnost-spodbujanje spretnosti za samoooskrbo,vodenje gospodinjstva,oblikovanje bivalnega okolja,pred poškodbami,zagotavljanje socialne varnosti,upoštevanje predpisov glede varnosti,sistem nujnega klica,avtomatski odzivnik,zagotavljanje zaupanja,vodenja,zavezanja k molčečnosti

SOCIALNE-

Zaposlitev- pomen strukture dneva,interesa,aktivnosti,spodbujanje k izkoristku časa,zagotavljanje prostorskih zmožnosti,pogovor o interesu in hibiju,svobodna izbira aktivnosti,pasivnosti z vspodbujanjem,terapevtske možnosti,spodbujanje kreativnosti, pritegnitev svojcev

zagotavljanje socialnega področja življenja- podpiranje starejših k integraciji,življenje s partnerjem,spodbujanje k stikom z prijatelji, družbo,medsebojno druženje,obvarovati socialne izolacije,

partnerska vloga- spolna vloga, podpora pri izgubi partnerja,spremljanje pri motnjah spolnosti,upoštevanje seksualnosti,želje po nežnosti,ljubezni,bližini,dajati možnost za nemoteno intimnost s partnerjem,spoštovati partnerski odnos

komunikacija- vspodbujanje ob posebnih priložnostih,upoštevanje kulture komunikacije, prisluhniti pri osebah s težavami,upoštevanje neverbalne komunikacije, prilagoditev kontaktnih oseb,spodbujanje komunikacije v timu.

INDIVUDUALNE POTREBE

Ima vsak posameznik svoje- sem spada obvladanje življenjskih potreb glede na posameznika(kulturne,regiliozne,osebne), podpora pri vprašanjih smrti,strahu, nepoznavanja,izolaciji, spodbujanje k življenjskimi  izzivi, kot so integracija,upanje,varnost,zadovoljstvo.

PROCESI ZA REALIZACIJO POTREB-

Prilagajanje, ikanje internih in eksternih resursov,oblikovanje strategij

DEHIDRACIJA-manj apetita-vrtoglavica-nižji RR,manjši turgor kože,slabost

MOTENO IZLOČANJE-urinska inkontinenca in blata(stresna,urgentna,pretočna,mešana,owelfov)

Lahko še obstipacija,retenca,znojenje,diareja,edemi

OCENA ZA PADEC-(norton,watwrloo)Dobra komunikacija in prenos iformacij ga lahko prepreči-če ima vrtoglavice,padel v zadnjem letu,potrebuje pomoč pri TŽA,uporaba pripomočkov pri gibanju,starost več kot 65,pokretenslabo,nepokreten,infuzije,dreni,sonde,kisik,duševno stanje,zdravila,motnje vida,sluha

FIZIČNA VAROVALA-ograjice,pas,ovirni jopič,zamrežena postelja,nadzor osebja,izolirana soba.

RZP-ohranjati mobilnost,primerna hidracija,prehranjenost,znižanje delovanja pritiska,strižne sile,pripomočki,sprememba lege,ocena tveganja.