- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Odgovori na vprašanja pri prehrani

1. Kaj je dietetika?

– je veda o prehrani in zdravem načinu življenja
– medicinska dietetika: zajema higieno prehrane, družbeno dietetiko, klinično prehrano in rehabilitacijsko dietetiko

2. Kaj pomeni dieta?

– je predpisana hrana za zdravega ali bolnega

3. Iz česa je sestavljeno zdravo prehranjevanje?

– uravnotežena prehrana (pravo razmerje OH, M, B…)
– varna prehrana (brez škodljivih aditivov, kemično oz. mikrobiološko kontaminirana hrana…)
– funkcionalna prehrana (probiotiki, balastne snovi…)
– biološko (varna) in gastronomsko (dobro skuhana in primerno servirana) sprejemljiva hrana
– (gibanje vsaj pol ure dnevno)

4. Mesto prehrane v življenju.

– skupaj s med čustvi in telesno aktivnostjo sestavlja soodvisen trikotnik zdravega življenja
– prehrana sama pomeni proizvodnjo in pripravo živil, način prehranjevanja, način priprave jedi, prebavo in izkoristek hranil.
– vpliva na zdravje, počutje, življenjsko moč in vitalnost
– je posrednica med kulturo in naravo
– uživanje hrane – ena od osnov formiranja kolektivne identitete
– kuhanje – identifikacijska funkcija
– skupinsko hranjenje – družbena vloga
– preko hrane lahko nadzorujemo svoje telo in um

5. Vrste motenj hranjenja.

– anoreksija nervoza (nejedenje)
– bulimija nervoza (nažiranje in bruhanje)
– kompulzivno prenajedanje (zaužitje ogromnih količin hrane v kratkem času)

6. Zdravljenje motenj hranjenja.

– medicinsko zdravljenje
– psihosocialno zdravljenje
– skupine za samopomoč
– okrevanje

7. Kaj vsebuje prehransko svetovanje?

– svetovalec posamezniku pomaga pri sprejemanju odločitev in pri učenju novih poti reševanja prehranskega problema
– potrebna so specifična znanja
– v Sloveniji preventivna prehranska politika s programom CINDI, ki vključuje tudi ZN – če izpolnjujemo enega od treh kriterijev, v ZD brezplačna pomoč pri hujšanju
– ogroženi za razvoj koronarnih bolezni
– prekomerno prehranjeni in debeli (ITM nad 30)
– prekomerno prehranjeni in debeli z drugimi dejavniki tveganja za razvoj koronarnih bolezni

8. Kaj vsebuje zdrava prehranska politika?

– pridelavo, predelavo in ponudbo cenovno dostopne hrane vsem družbenim skupinam
– ustrezno učenje o zdravi prehrani (CINDI, 2001)

9. Kazalci zdrave prehrane.

– maščobe: 15 – 30 %
– beljakovine: 10 – 15 %
– ogljikovi hidrati: 50 – 70 %
– vlaknine: 8 – 20 g/1000 kcal
– holesterol: do 300 mg/dan
– sadje, zelenjava: do 400 g/dan
– ribe: do 20 g/dan (vsaj enkrat tedensko)
– sol: do 6 g/dan

10. Kaj so aditivi?

– vse snovi, ki so dodane živilu in ki se običajno ne uporabljajo oz. uživajo kot živilo
– dodajajo se iz tehnoloških in organoleptičnih lastnosti
– uporabljajo se v proizvodnji in pakiranju
– imajo neposredne in posredne učinke na živilo, zato postanejo del živila
– kategorije aditivov
– sladila
– barvila
– konzervansi
– antioksidanti
– emulgatorji
– sredstva za uravnavanje kislosti
– sredstva za ojačanje arome

11. Kaj so dietna živila?

– živila, ki se zaradi specifične sestavine ali predelave razlikujejo od običajnih živil
– namenjena so
– osebam z motnjami prebave ali presnove
– osebam s takšnim fiziološkim stanjem, ki zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano
– dojenčkom in malim otrokom

12. Kaj pomeni lahka varovalna prehrana?

– živila za manjšo količino (ali brez) maščob, sladkorjev (ogljikovih hidratov) oz. beljakovin
– te nadomestimo z manj vrednimi snovmi: umetna sladila, prehranske vlaknine, zrak
– npr. živila z manj holesterola, soli, kofeina, alkohola

13. Kaj pomeni funkcionalna prehrana?

– živila, ki jim pripisujemo več kot tradicionalnim živilom
– organizem oskrbujejo z osnovnimi hranili ter preprečujejo obolenja in prispevajo k boljšemu zdravstvenemu stanju
– npr. mleko, ribe, jajca, olivno olje

14. Razdelitev ogljikovih hidratov.

– enostavni OH
– monosaharidi: glukoza, fruktoza, galaktoza, manoza
– disaharidi: saharoza, maltoza, laktoza
– sestavljeni OH
– glikogen
– škrob
– balastne snovi (celuloza, hemiceluloza, pektin, lignin)

15. Kako so zastopane maščobe?

– skupno maščobe: 15 – 30 %
– nasičene maščobne kisline: 10 % (mast)
– enkrat nenasičene maščobne kisline – oleinske (olivno olje, olje oljne repice)
– večkrat nenasičene maščobne kisline – linolna in linolenska (esencialni MK)
– Ω 6: 3 – 7 % – alfa linolenska (semena, oreščki)
– Ω 3: 0,5 – 1 % – linolna (morske ribe, morski sadeži)
– razmerje med Ω 3 in Ω 6 (1 : 5 do 1 : 10)

16. Nekaj o maščobah v prehrani.

– prave maščobe (lipidi – estri glicerola in višjih maščobnih kislin): masti in olja
– maščobam podobne snovi (lipoidi)
– fosfatidi (lecitin, kefalin – delujeta kot emulgatorja)
– karotenoidi (tvorijo rumeno in rdečo barvo, npr. β karoten – provitamin vitamina A)
– steroidi (npr. holesterol – nastaja v jetrih, dobimo s hrano, sestavni del celičnih membran, tvori žolčne kisline in vitamin D)

17. Delitev nenasičenih maščobnih kislin.

– glej točko 14

18. Lastnosti maščob.

– gostota nižja kot pri vodi
– topne le v topilih
– tališče je različno (npr. olje 0 °C, mast 35 °C)
– tvorba emulzij (npr. homogenizacija mleka)
– žarkost
– možnost segrevanja do visoke temperature (do 220 °C, če pregrejemo, glicerol prehaja v akrolein – aterogen)

19. Kako je zastopan holesterol?

– holesterol, ki nastaja v organizmu, pokrije 90 % potreb po holesterolu
– 10 % ga dobimo s hrano (rumenjak, surovo maslo, mastno meso)
– če ga je preveč, se poviša vrednost v krvi – ateroskleroza

20. Vrste holesterola.

– LDL (low density lipoproteins): t.i. slab, veže na beljakovine z nizko gostoto (povečuje nalaganje na žilne stene)
– HDL (high density lipoproteins): t.i. dober, veže na beljakovine z visoko gostoto (omogoča izplavljanje holesterola iz žilnih sten in njegov prenos v jetra)

21. Naštej vsaj 4 živila z visoko vrednostjo holesterola.

– mastno meso
– jetra
– možgani
– polnomastno mleko
– mlečni izdelki
– jajčni rumenjak

22. Kako so zastopane beljakovine?

– beljakovine skupno: 10 – 15 %
– visok kaloričen vnos: 8 – 10 %
– nizek kaloričen vnos: 10 – 12 %

23. Nekaj o beljakovinah v prehrani.

– sestavljene iz aminokislin (vseh 30, človek potrebuje 20)
– esencialne (odrasel 8, otrok 10)
– neesencialne
– delimo jih na
– enostavne (proteini)
– sestavljene (proteidi)

24. Lastnosti beljakovin

– koagulacija
– topnost v vodi
– tvorba gela

25. Pomen vode v prehrani

– tekoče stanje: pitje, priprava hrane
– plinasto stanje: dušenje, ekstrahiranje, sterilizacija
– trdno stanje: hlajenje, konzerviranje hrane

26. Naloge vode v telesu

– topilo
– izločanje odpadnih snovi
– transportno sredstvo
– uravnavanje telesne temperature

27. Vitamini topni v vodi (naštej vsaj 4 živila, ki vsebujejo določen vitamin).

– B vitamin (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 12)
– C vitamin

28. Vitamini topni v maščobah (naštej vsaj 4 živila, ki vsebujejo določen vitamin).

– A vitamin
– D vitamin
– E vitamin
– K vitamin

29. Naštej makroelemente (vsaj 5 in vsaj 4 živila, ki jih vsebujejo).

– Na, K, Cl, Ca, P, Mg (sadje, stročnice, mleko, rjavi sladkor, jajca)

30. Naštej mikroelemente (vsaj 5 in vsaj 4 živila, ki jih vsebujejo).

– Fe, I, F, Zn, Se, Cu, Cr, Mn

31. Kaj so antioksidanti?

– snovi, ki preprečujejo oz. zavirajo oksidacijo drugih snovi
– delujejo po principu odvzema prostih radikalov in darovanju H atomov

32. Posledice prostih radikalov.

– poškodbe DNA
– kardiovaskularne bolezni, rak, okužbe (malarija, AIDS)
– diabetes, Parkinsonova bolezen, artritis
– multipla skleroza, katarakta, staranje

33. Naravni oksidanti (naštej vsaj 5).

– tokoferoli, fenoli, flavanoidi, karotenoidi, vitamina A in C, aminokisline, Se, Zn

34. Viri rastlinskih antioksidantov.

– vitamin C: jagodičje, južno sadje, paprika, brokoli, brstični ohrovt, zelenolistnata zelenjava, krompir, paradižnik, por
– vitamin E: ratslinske maščobe in olja, oreščki, žita, kalčki, semena, nekatera zelenjava (špinača, zelena, koromač)
– karotenoidi: marelice, agrumi, temnolistnata zelenjava, korenje, paradižnik, ohrovt, redkev, špinača, brokoli
– fenolne spojine: sadje, zelenjava, začimbe, zelišča, vino, čaj, žita, soja
– flavanoidi: stročnice (soja)
– selen: zelenjava, čebula, česen, žita
– cink: stročnice, neoluščena žita, semena
– koencim Q 10: sojino olje, arašidi

35. Lastnosti vlaknin (učinki).

– imajo tri pomembne fizikalne lastnosti
– sposobne vezave vode
– velika absorbcijska sposobnost
– delujejo kot kationski izmenjevalci
– vlaknine varujejo pred obstipacijo, divertikulozo, rakom, adipoznostjo, diabetesom, povišanim RR, kardiovaskularnimi boleznimi
– učinki
– povečajo volumen blata
– podaljšujejo občutek sitosti (kontrola teže)
– upočasnijo resorbcijo OH (zniževanje glikemičnega indeksa)
– nižajo raven LDL holesterola v žolču
– zavirajo absorpcijo hranil
– vežejo vodo (oves, jabolka)

36. Kaj so vlaknine? Katere poznamo?

– so balastne (sestavljeni OH), neprebavljive snovi
– poznamo
– netopni balasti: celuloza, hemiceluloza
– topni balasti: pektin, rastlinska guma

37. Kaj so probiotiki (lastnosti)?

– so izdelki, ki izboljšajo oz. uravnavajo črevesno mikrofloro
– vsebujejo mlečnokislinske bakterije (laktobacili oz. bifidobakterije)
– v obliki kapsul ali feremntirani mlečni izdelki (jogurt, fermentirano mleko, sladko acidofilno mleko)
– učinki
– uravnavanje pH črevesne sluznice
– povečevanje odpornosti
– stimuliranje imunskega sistema
– rast črevesne flore
– zniževanje holesterola
– povečevanje resorbcije Ca
– sinteza vitaminov
– inhibicija karcinogeneze

38. Hranilna vrednost žit.

– vode 14 %
– lahko prebavljivi OH: 50 – 75 %
– B: 9 – 16 %
– M: 1,5 – 4 %
– vitamini: A, B1, B2, E, K
– mineralne snovi: Ca, P, Fe

39. Razdelitev sadja.

– pečkasto: jabolka, hruške, kutine, 柿 (kaki), 梨 (naši)
– koščičasto: marelice, breskve, slive, češnje, nektarine
– jagodičasto: grozdje, jagode, maline, borovnice, kosmulje
– lupinasto: orehi, lešniki, mandlji, kostanj, arašidi

40. Hranilna vrednost sadja.

– veliko vode (75 – 85 %), vlaknin
– OH: 5 – 20 %
– sadne kisline: 0,1 – 5 %
– B: 0,3 – 14,8 %
– lipidi: 0,3 – 1 % (v lupinastem sadju do 64 %)
– vitamini (C, A, B 2)
– minerali (Ca, P, Fe, Na, K, Mg)

41. Razdelitev zelenjave.

– solatnice in špinačnice
– kapusnice: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kolerabica
– korenovke: korenje, peteršilj, rdeča pesa, koleraba, pesa
– čebulnice: čebula, šalotka, česen, por
– trajnice: rabarbara, beluši, artičoke, hren
– plodovke: paradižnik, kumare, buče, paprika, jajčevec
– gomoljnice: krompir, batata

42. Hranilna vrednost zelenjave.

– zelenjava z nizko energijsko vrednostjo: veliko vode in vlaknin, vitamini, minerali
– zelenjava z visoko energijsko vrednostjo: veliko B in OH (stročnice v zrnju, krompir)

43. Hranilna vrednost stročnic.

– v prehrani uporabljamo: fižol, grah, leča, bob, soja, čičerika
– B: 24 %
– OH (celuloza, škrob, sladkor): 50 – 54 %
– M: do 2 % (soja 18 %)
– vitamini (C, B1, B2)
– minerali (Ca, K, P, Mg, Fe)

44. Vrste mleka

– kuhano, pasterizirano, sterilizirano
– mlečne pijače z dodatki (sladkor, čokolada, kakav, kava, sadje)
– evaporirano mleko: zgoščeno, nezaslajeno (tube, pločevinke)
– kondenzirano mleko: zgoščeno, sladko
– mleko v prahu: le 2 – 4 % vode (sestavina za sladolede, sladice)
– fermentirano mleko (kislo mleko, jogurt, kefir)

45. Hranilna vrednost mleka.

– vode 87 %, suhe snovi 12,5 %
– B 3,2 %
– M 3,5 – 5,5 %
– OH 4,8 %
– vitamini: A, D, E, K, B (1, 2, 3, 5, 6, 9, 12), C
– minerali 0,65 – 0,75 % (Ca, Na, K, P)
– druge snovi: mlečna kislina, citronska kislina, lecitin, kreatinin, enicimi

46. Naštej vsaj 4 mlečne proizvode.

– smetana: pasterizirana, sterilizirana, fermentirana, stepena, z dodatki (10 – 35 % M)
– surovo maslo: sladka pasterizirana smetana + okisovalec (do 82 % M)
– topljeno maslo: topljeno surovo maslo (do 98 % M)
– pinjenec: pri izdelavi masla (veliko hranilnih snovi)
– kajmak: smetana kuhanega mleka + sol (65 – 70 % M)
– siri: polnomastni, mastni, tričetrt-, pol- in četrt mastni, pusti, trdi, poltrdi, mehki, skuta (20 – 40 % B, M, vitamini A, B kompleks, minerali Ca, P, Na, K, encimi)

47. Hranilna vrednost jajc.

– vsebujejo vse esencialne aminokisline
– beljak: 88 % vode, 11 % B (koloidne B)
– rumenjak: 50 % vode, 16 % B, 33 % M (emulgirane – lecitin, holesterol), vitamini (A, D, E, K), minerali, encimi

48. Hranilna vrednost mesa.

– vode 45 – 75 %
– B: 15 – 25 % (mišično tkivo, vezivno tkivo)
– M: 1 – 30 % (loj, mast, salo)
– OH: do 0,1 %
– minerali: do 1,5 % (Ca, P, K, Na, S, Mg, Fe – največ v kosteh)
– vitamini (A, B kompleks)

49. Zorenje mesa.

– glikolitični procesi: encimi razkrajajo glikogen v mlečno kislino, pH s 7,4 na 5,5, žival postane trda
– proteolitični procesi: encimi razkrajajo B, meso postane mehko, sočno, dobi značilno aromo in barvo

50. Hranilna vrednost rib.

– vsebujejo vse esencialne aminokisline
– voda 70 – 80 %
– B 18 – 22 %
– M 0,5 – 12 % (Ω 3 MK)
– vitamini (A, B1, B2, D)
– minerali (P, Ca, Fe, I)

51. Uporaba medu, sladkorja, sladil.


– med
– visoke količine lahko prebavljivih sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza)
– B, encimi, vitamini, mineralne snovi, arome, barvila
– nad 45 °C izgubi zdravilnost
– sladkor
– kemično saharoza
– iz sladkorne pese, trsa, javorja
– rafiniran: bele barve, 99,9 % saharoze
– rjav: manj saharoze, več mineralov (Ca, P, Fe, Na, K, Mg), višja hranilna vrednost
– sladila
– niso OH – nimajo energijske vrednosti
– saharin, aspartan, ciklamat (Natren – saharin + ciklamat)

52. Različni alkaloidi v prehrani (v čaju, v kavi).

– čaj
– zeleni, rdeči, črni
– tein, tanin, vitamini (C, B1, B2), F, eterična olja
– kava
– kofein, tanin, M (13 %), fenoli in kisline (dajo aromo), oleinska in palamitinska kislina (10 – 12 %)
– kakav
– okrogli plodovi s semeni
– 53 % kakavovega masla, 11 % B, 6 % čreslovin, 1,2 % teobromina, 0,2 % kofeina, voda

53. Prehrana med nosečnostjo.

– uravnotežena prehrana, več manjših obrokov
– 0 kajenja, alkohola, kave (največ 2 skodelici), aspartana (fenilalanin)
– za 300 kcal/dan večji vnos (tudi do 50 %) – 2., 3. tromesečje
– več B (za 10 – 15 g/dan)
– povečane potrebe po Ca, P, Mg, Fe, I, Cu, Zn, folni kislini, vitaminih (B6, B12, C)
– neustrezna prehrana, kajenje, nosečnost z več plodovi zahtevajo še več dodatkov

54. Prehrana med dojenjem.

– za 500 kcal/dan večji vnos (tudi do 65 %) – od tega 300 kcal z mlekom in mlečnimi izdelki
– več B (za 15 – 20 g/dan)
– Ca ne več kot 2,5 g/dan
– dovolj velik vnos tekočine – vsaj 2 l/dan
– 0 alkohola (prehaja na otroka, slabše izločanje mleka)

55. Prehrana dojenčka

– prvih 6 mesecev: najbolj priporočljivo dojenje
– 6 mesecev – 1 leta: lahko še dojenje + dodatki
– postopno uvajanje sadja, zelenjave, žitnih izdelkov brez glutena
– po 7. mesecu uvajanje mesa, majhnih količin rumenjaka (beljak po 1 letu), sesekljane hrane
– 2 nemlečna obroka
– okrog 1 leta
– 4 – 5 obrokov, dojenje le še zjutraj in zvečer
– dovolj napitkov (čaj)
– dodatki vitamina D, F, Fe (po 6. mesecu)

56. Naštej kriterije v prehrani starejšega.

– zmernost
– kakovost
– raznolikost
– uravnoteženost
– naklonjenost zdravemu načinu življenja
2. sklop: teme iz vaj

1. HACCAP.

– sistem oz. orodje, ki ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja pri posameznih postopkih proizvodnje in prometa z živili (“od njive do ust”)
– omogoča prepoznavanje mikrobiološko-kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje
– izvajanje ukrepov za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti – monitoring
– vzpostavlja stalen nadzor (analiza tveganja) kritičnih kontrolnih točk, kjer se tveganja lahko pojavijo
– obravnava aparature, živila, ljudi

2. Debelost.

– definicija
– socialna, civilizacijska bolezen
– kronična nenalezljiva bolezen
tipi:
– gynoidna debelost: t.i. ženska debelost – oblika hruške (več maščevja v spodnjem delu trupa)
– androidna debelost: t.i. moška debelost – oblika jabolka (več maščevja v zgornjem delu trupa)
vzroki:
– psihični / psihološki
– socialni
– genetski
– (endogeni, presnova, telesna aktivnost…)

3. Debelost kot dejavnik tveganja.

– bolezni, ki so lahko posledica debelosti
– kardiovaskularne bolezni (ateroskleroza, arterijska hipertenzija, povišan RR, srčno popuščanje, koronarna bolezen – nevarnost miokardnega infarkta…)
– CVI
– diabetes mellitus (tip 2)
– maligna obolenja
– bolezni žolčnika
– motnje spanja (npr. apnoične atake)
– vedenjske motnje, motnje hranjenja…

4. Indeks telesne mase.

– ITM (ali BMI): (TT v kg, TV v m)

18,5 – 24,9 normalno
25 – 29,9 povečana teža debelost 1. stopnje
30 – 39,9 debelost debelost 2. stopnje
40 < patološka debelost debelost 3. stopnje

– druga varianta

18,5 – 24,9 normalno
25 – 29,9 povečana teža
30 – 34,9 debelost debelost 1. stopnje
35 – 39,9 zmerna debelost debelost 2. stopnje
40 < patološka debelost debelost 3. stopnje
50 < ekstremna debelost

5. Kalorične dnevne potrebe.

– dnevni kalorični vnos (ali DV):

Normalna teža ITM nad 27
Ženska, TV 160 kg
57 kg 70 kg
Bazalna presnova 57 x 24 kcal = 1370 kcal 70 x (24 – 5) kcal = 1330 kcal
Zelo lahka aktivnost 57 x 30 kcal = 1710 kcal 70 x (30 – 5) kcal = 1750 kcal
Lahka aktivnost 57 x 35 kcal = 2000 kcal 70 x (35 – 5) kcal = 2100 kcal
Zmerna aktivnost 57 x 40 kcal = 2280 kcal 70 x (40 – 5) kcal = 2450 kcal
Velika aktivnost (težko delo) 57 x 45 kcal = 2570 kcal 70 x (45 – 5) kcal = 2800 kcal

Moški, TV 180 cm
70 kg 100 kg
Bazalna presnova 70 x 24 kcal = 1680 kcal 100 x (24 – 5) kcal = 1900 kcal
Lahka aktivnost 70 x 35 kcal = 2450 kcal 100 x (35 – 5) kcal = 3000 kcal
Zmerna aktivnost 70 x 40 kcal = 2800 kcal 100 x (40 – 5) kcal = 3500 kcal
Velika aktivnost (težko delo) 70 x 45 kcal = 3150 kcal 100 x (45 – 5) kcal = 4000 kcal
Izjemne potrebe 70 x 50 kcal = 3500 kcal 100 x (50 – 5) kcal = 4500 kcal

– kalorične potrebe pogojujejo
– starost, spol
– ITM
– telesna aktivnost (npr. hitra hoja – 5 kcal/min)
– bazalni metabolizem (osnovne življenjske funkcije): 24 kcal/kg TT
– zastopanost posameznih hranil in njihova hranilna vrednost
– B: 1 g/kg TT oz. 10 – 15 % (4 kcal/1 g B)
– M: glede na ITM in telesno aktivnost oz. 20 – 30 % (9 kcal/1 g M)
– OH: glede na B in M oz. 55 – 75 % (4 kcal/1 g OH)
– npr.: ženska, TV 1,6 m, TT 55 kg, zmerna aktivnost (40 kcal/kg TT)
– ITM: 21,48
– DV (dnevni kalorični vnos): 2200 kcal
– B: 55 g – 220 kcal (10 %)
– M: 25 % – 550 kcal (60 g)
– OH: 1430 kcal – 357 g (65 %)

6. Hujšanje.

– osnovni pojmi
– 1 kg maščobnega tkiva = 7000 kcal
– zmanjšanje / povečanje DV
– zmanjšanje / povečanje porabe
– npr.: DV 2200 kcal, 3 kg v 3 tednih, ½ h hitre hoje/dan
– zahtevana poraba: 21000 kcal = 1000 kcal/dan
– aktivnost: 150 kcal
– DV: 2200 – 1000 + 150 = 1350 kcal/dan

7. Bolezenska stanja, ki povečujejo energijske potrebe.

– hujšanje: 20 kcal/kg TT
– počivanje v postelji brez stresa: 25 kcal/kg TT
– rahel stres (ležanje): 30 kcal/kg TT
– rahel stres (pokreten): 35 kcal/kg TT
– zmeren stres (ležanje): 35 kcal/kg TT
– zmeren stres (pokreten): 40 kcal/kg TT
– hud stres (politravma, hipermetabolizem, sepsa): 45 kcal/kg TT
– kirurški posegi (manjši / večji): 30 – 40 kcal/kg TT
– večje opekline (ležanje): 45 – 50 kcal/kg TT
– večje opekline (pokreten): 55 – 60 kcal/kg TT
– rakasta obolenja: 35 – 45 kcal/kg TT

8. Bolezenska stanja, ki povečujejo potrebo po beljakovinah.

– stanja, ko je povečan katabolizem (traja ves čas okrevanja)
– sepse, velike opekline, infekcije, politravme (frakture dolgih kosti), ciroza, rak, dializa
– pri celjenju ran je potreben večji vnos B (adenin), Zn in vitamina C
– te sestavine so vsebovane v Kubitanu (rziskava je pokazala, da 1 Kubitan dnevno za 60 % zmanjša verjetnost za nastanek dekubitusa)

9. Dietni dodatki in dietni nadomestki za živila.

– nizko energijska živila (hipojoulne ali redukcijske oz. shujševalne diete)
– živila z malo beljakovin (hipoproteinske diete)
– živila z veliko beljakovin (hiperproteinske diete)
– živila z malo maščob, holesterola, veliko nenasičenih maščobih kislin, MCT (medium chane triglicerid – za razliko od običajnih LCT) olja
– sladkorni in škrobni preparati, žitni izdelki
– živila z malo ali nič saharoze, sladkorni nadomestki
– živila brez fruktoze, laktoze, maltoze
– balastna živila
– nadomestila za mleko
– nadomestila za sol, živila z malo soli
– živila z malo fenilalanina
– živila brez glutena
– vitaminski in mineralni koncentrati (preparati)
– krepka živila
– fermentirana živila
– dietna poživila
– hranilni napitki, mineralne vode

10. Tekoča in kašasta hrana za enteralno prehrano.

– polimerne formule
– prebava poteka po normalni poti
– popolna dietna hrana (normalna hrana – polisaharidi, dolge AK, LCT maščobe)
– kadar ni nobenih težav z absorpcijo
– elementarne formule
– iz delno ali popolno hidroliziranih hranil
– kadar gre za malabsorpcijski sindrom (npr. po op.)
– modulirane formule
– le ena vrsta hranil – dodatek k osnovni formuli
– specializirane formule
– specifična modificirana sestava
– pri specifičnih obolenjih (npr. diabetes, pljučna, ledvična obolenja)
– implikacije za enteralno hranjenje
– nevrološke in psihiatrične bolezni
– žilne bolezni možganov
– tumorji možganov
– poškodbe možganov
– demielinizacijske bolezni (motnje požiranja, npr. multipla skleroza – t.i. bolezen zgornjega nevrona, mb. Huntigton – t.i. bolezen sp. nevrona)
– hude depresije (ni potrebe po hrani)
– anoreksija
– bolezni grla in požiralnika
– tumorji (obstrukcija)
– vnetja (brazgotinjenje)
– poškodbe
– gastrointestinalne bolezni
– malabsorbcijski sindrom
– pancreatitis
– pred- in pooperativna obdobja
– sindrom kratkega črevesja (prirojeno – če je črevesja manj kot 7 m, parenteralno celo življenje)
– opekline (elementaren + modularne, polimerne + modularne)
– kemoterapija in / ali radioterapija

11. Osnovne diete glede na konsistenco hrane.

– tekoča dieta
– pasirana dieta
– kašasta dieta

12. Vrste prehrane.

– glede na vrsto živil
– mešana: vsa hrana živalskega in rastlinskega izvora
– vegetarijanska
– lažji vegetarijanci (lakto-ovo-vegetarijanci): ne jejo mesa
– zmerni vegetarijanci ali frutarijanci: ne jejo mesa in živalskih produktov
– strogi vegetarijanci
– vegani: jejo le rastlinsko hrano
– strogi frutarijanci: jejo le sadje in oreščke
– mesna: vsi dnevni obroki vsebujejo meso ali živalske produkte
– glede na hranilno sestavo
– ogljikohidratni tip (več kot 50 % zaužite energije je iz OH)
– beljakovinsko-maščobni tip (več kot 50 % zaužite energije je iz B oz. M)
– glede na količino presne hrane
– mešana
– povsem surova prehrana
– povsem kuhana hrana

13. Celiakija.

– glutenska enteropatija
– prehrana in dietni režim
– izključimo vsa živila, ki vsebujejo gluten
– žita
– pšenica, ječmen, oves, rž (tudi t.i. lepek – rahlja kruh)
– pri hudih oblikah tudi pira, proso
– konzerve, hrenovke, salame…
– dovoljeno: riž, koruza, ajda, brezglutenske moke (testenine…)

14. Driska.

– zdravljenje
– ESPHAN (Evropsko prehransko združenje) izdelalo ORT (oralno rehidracijska terapja) – osnova te terapije je ORS
– ORS (oralno rehidracijska solucija) – elektroliti (Na, K, kloridi, bikarbonat, glukoza)
– prve 4 ure hitra oralna rehidracija z ORS
– po 4 urah hitra realimentacija – ponoven vnos normalne (čim bolj raznovrstne) hrane
– če po 4 urah še vedno tekoče odvajanje, nadaljevanje z ORS
– če ORS, specialna terapija ni potrebna (ni potrebnih drugih specializiranih formul ali zdravil), dojenje pa normalno
– prehrana in dietni režim
– čim več tekočin (različni čaji, krompirjeva, ječmenova, riževa, ovsena škrobna juha – pomanjkanje B)
– mešana hrana – dovolj hranil in taka, da ne draži črevesja
– dodamo še: sojine beljakovine (laktoza draži črevo), nemasten jogurt, acidofilno mleko, zmečkane banane, nastrgano postano jabolko
– izključimo živila, ki pospešujejo peristaltiko: vroča hrana in napitki, mleko in mlečni izdelki, surova hrana, kava, alkohol, slaščice, gazirane pijače, začimbe, sladkorni napitki, sladkorni nadomestki, živila, ki povzročajo črevesne pline (stročnice, križnice – zelje, repa, cvetača…)
– jedilnik
– zajtrk: probiotiočni jogurt, albert keksi, pretlačena banana
– malica: mleko, albert keksi, postana naribana jabolka
– kosilo: pire krompir, dušen piščanec, zelenjavna kaša
– malica: jabolčni kompot, keksi
– večerja: zelenjavno-mesna enolončnica, koruzni kruh

15. Zaprtje.

– normalno izločanje: 3 krat dnevno do 3 krat tedensko
– obstipacija: oteženo izločanje oz. manj kot 2 krat tedensko
– prehrana in dietni režim
– veliko tekočine, zdrava prehrana, veliko vlaknin (20 g/1000 kcal), sadja, zelenjave, probiotični mlečni izdelki, Donat
– jedilnik
– zajtrk: Donat, kislo mleko, ovseni kosmiči, suhe slive
– malica: probiotični jogurt, črn kruh, jabolko, mandarine
– kosilo: Donat, špinačna juha, skleda solate z lečo, polnozrnate testenine z bučkami in piščančjim mesom
– malica: otrobovo pecivo, hruška
– večerja: Donat, zelenjavno-mesna solata, ovsen kruh

16. Kronični gastritis.

– vnetje želodčne sluznice (kronično, akutno)
– prehrana in dietni režim
– več manjših obrokov, posneto mleko, jogurt, skuta, nemastne ribe, perutnina, testenine, riž, kuhan krompir
– odsvetovane M, polnomastno mleko, zabeljene jedi, ocvrta hrana, začimbe suhomesnati izdelki, svež kruh, nezrelo sadje, zelje, žgane pijače
– jedilnik
– zajtrk: jogurt, banana, prepečenec, maslo
– malica: kefir, en dan star črn kruh, breskev
– kosilo: dušen puranji zrezek, korenje, riž, zelena solata
– malica: probiotični jogurt, en dan star črn kruh, jabolko
– večerja: zelenjavno-mesna enolončnica, en dan star črn kruh

17. Hipertenzija.

– normalen RR: do 140/90
– hipertenzija: do 159/94 vmesna vrednost, nad 160/95 povišan
– prehrana in dietni režim
– stročnice, perutnina, testenine, riž, krompir, zelena zelenjava
– odsvetovane sol, M, suhomesnati izdelki, slani siri, polnomastno mleko, kislo zelje
– jedilnik
– zajtrk: probiotični jogurt, koruzni kruh, breskev
– malica: sadna solata, prepečenec, kremni sir
– kosilo: naravni puranji zrezek, sojine testenine, brokoli, mešana solata
– malica: mala črna žemlja, kivi
– večerja: dušena teletina, brstični ohrovt, riž

18. Kronična ledvična odpoved.

– prehrana in dietni režim
– manj B (več na dan dialize – razgradnja aminokislin)
– 50 – 60 % manj OH, manj M
– omejitev soli, K, Na, P
– omejitev tekočine (do 500 ml – skupaj s hrano)
– manjša telesna aktivnost
– brez alkohola in cigaret
– jedilnik
– zajtrk: čaj, hipoproteinski kruh, maslo, med
– malica: puding kuhan na vodi, naravni pomarančni sok
– kosilo: zelenjavna juha, naravni piščančji zrezek, zeleni rezanci v bučni omaki, solata
– malica: polnozrnata žemlja, kaki
– večerja: palačinki z banano in čokoladnim prelivom

19. Protin.

– t.i. putika: motnja presnove sečne kisline (purini – nabiranje na sklepni ovojnici)
– prehrana in dietni režim
– meso le kunčje, zelenjava, mlečni izdelki, zeliščni (“razkuževalni”) čaji