- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Primer izpita za farmakologijo 2015

Učinkovitost kateregakoli topijskega zdravila je odvisna od:

•       Zdravilne učinkovine (njene moči)

•       Mesta nanosa

•       Nosilca (način na keteri sestavine vnesemo v kožo)

•       Koncentracije zdravilne učinkovine

Učinkovitost topijskega zdravila je odvisna od vsega, razen od (obkroži en odgovor):

a)      Zdravilne učinkovine

b)      Nosilca

c)      Časa nanosa zdravila

d)      Mesta nanosa zdravila

Najpogosteje uporabljani nosilci topijskih zdravil v dermatologiji so (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Mazilo

b)      Krema

c)      Vosek

d)      Gel

Mazila (npr. vazelin): zamastijo kožo, okluzivni (zapirajoči) učinek;

Najbolj primerna za gladko, neporaščeno kožo; suhe, zadebeljene, poroženele spremembe

Mazila so sestavljena iz vodnih kapljic suspendiranih v neprekinjeni fazi olja (V/O) ali iz inertnih podlag kot je vazelin.

Glede topnosti v vodi, mazila so lahko topna v vodi, lahko se emulgirajo z vodo ali so mazila, ki so popolnoma netopna v vodi

Mazila je najprimernejše predpisati za spremembe na koži, katere so (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Suhe in zadebeljene

b)      Vlažne in zadebeljene

c)      Z razjedo na površini

d)      Poroženele

e)      Eritematozne

Mazila so vedno popolnoma netopna v vodi:

a)      DA

b)      NE

Kreme (izginejo, ko jih vtremo v kožo): manj mastne, sušijo; neokluzivne, lahko pečejo, lahko dražijo (konzervansi /dišave)

Uporabljati za akutne, vlažne, vnete spremembe, za pregibe

Kreme so poltrdne emulzije olja in vode (O/V) – kako povečujemo delež olja in znižujemo delež vode, pripravek postaja bolj viskozen in v enem trenutku ne bo več krema, ampak ga bomo označili kot mazilo

Kreme vsebujejo več vode ter zato številne emulgatorje in konservanse in so bolj dražeče za občutljivo kožo.

Kreme (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Vsebujejo več dodatnih snovi (kot so emulgatorji, konservansi…) v primerjavi z mazili

b)      Primernejše so za vlažne in akutne spremembe

c)      Primernejše so za pregibne površine

d)      Imajo bolj izrazit protivnetni učinek v primerjavi z mazili

e)      So emulzija vode v olju

Losjoni (tekočine): manj mastni, manj okluzivni; lahko vsebujejo alkohol (sušijo vlažeče spremembe); lahko predirajo

Uporabljati za poraščene dele telesa

Losjoni so suspenzija praškov v vodi, tinkture so pa alkoholne ali hidroalkoholne raztopine.

Večino pripravka tvorita voda ali alkohol, ki v kratkem času izhlapita ter hladita in sušita kožo. Nato losjoni pustijo enakomerni sloj praškaste snovi na koži.

Losjoni (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Lahko vsebujejo alkohol

b)      Primerni so za suhe in kronične spremembe na obrazu

c)      Primerni so za lasišče in druge poraščene dele telesa

d)      Ne uporabljamo jih na rokah

e)      So emulzija olja v vodi

Olja: manj dražijo od losjonov ali raztopin

Uporabljati na lasišču, posebej pri osebah z grobimi ali zelo skodranimi lasmi

Geli: lahko vsebujejo alkohol, nemastni, najmanj okluzivni; hitro se posušijo

Uporabljati za akne, vlažno vnetje (npr. akutni dermatitis; v lasišču in poraščeni koži

Gel je prozorna in brezbarvna poltrdna emulzija, ki se raztaplja ob stiku s kožo in suši ustvarjajoč tanek, nemasten, neokluziven in brezbarven film.

Geli so lahko na osnovi vode, acetona, alkohola ali propilen glikola, a gelirajoče spojine so organski polimeri kot so agar, želatina, metilceluloza, pektin in polietilen glikol.

Za gele velja vse našteto, razen (obkroži en odgovor):

a)      Nemastni so

b)      Primerni so samo za pregibe

c)      Hitro se raztapljajo ob stiku s kožo

d)      Vsebujejo organske polimerje

Pudri (praški) imajo sušilni učinek na kožo.

Danes jih zelo redko uporabljamo, predvsem za pregibne površine z namenom zmanjšanja vlažnosti, maceracije in trenja.

Nekateri so inertni, drugi pa vsebujejo zdravilne snovi. Ločimo neabsorptivne (npr. talk) in absorptivne praške (npr. celuloza). Slednji po vpijanju tekočine tvorijo majhne grudice in lahko dodatno poškodujejo kožo!

Pene: lahko jih je razmazati, lahke za nanos; dražje

Uporabljati na poraščenimi in vnetimi površinami

Pršila: aeosoli (redko jih uporabljamo)

Pene so (obkroži en odgovor):

a)      Najprimernejše za poraščene predele in vnetne spremembe

b)      Najprimernejše za neporaščene predele in vnetne spremembe

c)      Zelo mastne so

d)      Niso primerne za starejše

TOPIJSKI KORTIKOSTEROIDI

Protivnetni učinek v koži
Učinkoviti so v stanjih, ki jih zaznamujejo hiperproliferacija, vnetje i aktivacija imunskega sistema
Blažijo tudi občutek pečenja in srbenja
Kortikosteroidi so razvrščeni v razrede na osnovi svoje moči (potence)
Moč je funkcija same molekule, ne njene koncentracije v pripravku
Koristno je poznati moči topijskih steroidov, ki jih predpisujejo zdravniki s katerimi sodelujete
Moč
Razred
Primer zdravila
Zelo visoka
I
klobetazol propionat 0,05%
Visoka
II
Betametazon-dipropionat 0,05%
Srednja
III – V
Triamcinolon acetonid 0,1%

Mometazon furoat 0,1%

Metilpednizolon aceponat 0,1%
Nizka
VI – VII
Alklometazon dipropionat 0,05%

Hidrokortizon 1%
Bodite pozorni na razred, ne na odstotek!

Opazite, da je betametazon 0,05% močnejši od hidrokortizona 1%.

Triamcinolon mazilo je močnejše od triamcinolon kreme ali losjona zaradi narave nosilca!

Steroide zelo visoke moči (razred I) uporabljamo pri težkih dermatozah z izjemo obraza in pregibov

Lasišče, dlani, podplati, in debele plošče na ekstenzornih površinah

Srednji do visoko močni steroidi (razredi II-V) so primerni za blago do zmerno vnetje na površinah z izjemo obraza in pregibov

V omejenem obdoju jih lahko nanšamo tudi na pregibne površine

Steroide nizke moči (razredi VI, VII) lahko uporabljamo na večjih površinah in na tanjši koži

Obraz, veke, genitalne in pregobne površine

Lokalni stranski učinki topijskih kortikosteroidov vključujejo:
•       Atrofijo kože                          Akne

•       Telangiektazije                                   Rozaceo

•       Strije                                       Hipopigmentacijo

Višja moč, večja verjetnost stranskih učinkov.
V cilju zmanjšanja tveganja, izbrati je treba najmanj močen steroid za najkrajše obdobje, vendar dovolj učinkvit za obolenje, ki ga zdravimo
Sistemski stranski učinki so izjemno redki zaradi majhne absorpcije
Lahko se pojavijo:
§  Glavkom (ko steroide nanašamo ob očesu)

§  Supresija hipotalamo-hipofizne osi

§  Cushingov sindrom

§  Hipertenzija

§  Hiperglikemija

Višja moč, večja možnost stranskih učinkov
V cilju zmanjšanja tveganja, izbrati je treba najmanj močen steroid za najkrajše obdobje, vendar dovolj učinkvit za obolenje, ki ga zdravimo
Trajanje zdravljenja je omejeno, med drugim, s stranskimi učinki
Na splošno:
•       Zelo močni: nanašaj <3 tedne

•       Visoko in srednje močni: <6-8 tednov

•       Nizko močni: stranski učinki so redki. Nanašati na obraz, pregibe, in genitalije največ 1-2 tedna

Ustaviti nanašanje ko spremebe izzvenijo
•       Izogniti se hitrem poslabšanju s postopnim zmanjšanjem pogostosti nanašanja in moči steroida npr. vsaka 2 tedna

Če se bolnik ne odzove na zdravljenje na ta način, načeloma ga je treba napotiti k dermatologu
Za topijske kortikosteroide je točno da (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Imajo protivnetni učinek v koži

b)      Učinkoviti so v stanjih, ki jih zaznamujejo hiperproliferacija, vnetje i aktivacija imunskega sistema

c)      Lahko povrzročijo znižanje krvnega pritiska

d)      Razvrščeni so v razrede na osnovi svoje moči (potence)

e)      Moč je funkcija same molekule, ne njene koncentracije v pripravku

Najmanj močan topijski kortikosteroid je (obkroži samo en odgovor):

a)      Betametazon-dipropionat 0,05%

b)      Hidrokortizon 1%

c)      Mometazon furoat 0,1%

d)      Klobetazol propionat 0,05%

Lokalni stranski učinki topijskih kortikosteroidov so (obkroži najboljši odgovor):

a)      Atrofija kože

b)      Akne

c)      Telangiektazije

d)      Strije

e)      Vse našteto

Za predpisovanje topijskih kortikosteroidov velja vse, razen:

a)      Dovolj jih je nanašati enkrat dnevno

b)      Po zmanjšanju vnetja jih lahko doziramo samo dvakrat tedensko

c)      Za pregibe vedno predpisujemo zelo močne kortikosteroide

d)      Srednje močne kortikosteroide, brez posveta z dermatologom, ne smemo predpisovati za čas daljši od 6-8 tednov.

 

Doziranje topijskih kortikosteroidov (enota konice prsta):

Količina topijskega zdravila (iztisnjenega iz odprtine tube premera 5 mm)
Enota konice prsta za 2% PT
Enota konice prsta pomeni (obkrožite vse točne odogovore):

a)      Količina pripravka zadostna za 2% telesne površine

b)      Pomeni količino, ki zadostuje za dvakratni nanos

c)      Količina 0,5 g mazila

d)      Količina 1 g mazila

 

Zdravljenje aken:

Benzoil peroksid

BP deluje antibakterijsko in komedolitično
Pri nas je na voljo kot pripravek v obliki gela (IALUXID), ki ostane na koži, sicer pa se v tujini dobi 4% preipravek, ki se po 2 minutah spere s kože.
Pogosti stranski učinki:
•       Belenje dlake, obarvanih tkanin ali preprog

•       Lahko draži kožo

Na voljo kot krema, suspenzija, lotsjon ali gel
Topijski antibiotiki

Namen: zmanjšati število P. acnes ter vnetje
Nikoli jih ne uporabljati samostojno!
•       Običajno s topijskim retinoidom, npr. tretinoinom, eritromicin 2% (ZALNA  gel, krema)

Metronidazol 0,75%, 1% (krema, gel) v zdravljenju rozacee
Topijski retinoidi

Derivati vitamina A: tretinoin, adapalen, tazaroten.
Indikacije: akne, poškodbe kože izzvane s soncem, hiperpigmentacija
Opozoriti na pogoste stranske učinke:
•       Suhost, srbenje, rdečica, luščenje

•       fotosnezitivnost

Na voljo kot kreme ali geli
Nikoli ne nanašati skupaj s BP (oksidira tretinoin!)
Topijsko zdravljenje aken

Topijska zdravila proti aknam pogosto dražijo in sušijo kožo
•          V pričetku retinoide ali BP lahko bolnik nanaša vsak II. dan

•          Neomejena uporaba vlažilcev zmanjša dražeči učinek.

Do vidnega učinka je treba potrpeti 2-3 mesece
Bolniki neredko nehajo z nanašanjem zdravila prezgodaj zaradi “rdeče in luščeče se kože brez izboljšanja aken”
Navodila so ključnega pomena za uspešno zdravljenje aken.
Oralni antibiotiki

Tetraciklin, doksiciklin, azitromicin
Za zmerene do težje vnetne akne
Pogosto jih predpišemo skupaj z BP v cilju zmanjšanja rezistence.
Tetraciklini so:
•       Kontraindicirani v nosečnosti in pri otrocih mlajših od 8 let

•       Lahko povzročijo prebavne težave (pekoči občutek v želodcu, slabost, bruhanje ali drisko)

•       Fotosenzitivnost (lažje se opečejo na soncu; nujna bolja zaščita pred sobcem!). Filtri tudi z UVA blokom.

Navodila bolnikom, ki uživajo tetracikline

•       Če jih uživajo zaradi aken, lahko jih zaužijejo s hrano in z mlečnimi izdelki kar pomaga v preprečitvi stranskih učinkov v prebavnem traktu

•       Zaužiti s polnim kozarcem vode; ne uleči se takoj po zaužitju!

•       Tetraciklini ne zmanjšujejo učinek oralne kontracepcije

•       Počakati je treba 2-3 mesece do opaznega izboljšanja

Oralni izotretinoin

Derivat retinoične kisline za težje oblike aken
Predpiše ga samo dermatolog z bogatimi izkušnjami v zdravljenju s tem zdravilom
Običajno v ciklih zdravljenja, ki trajajo 6-12 mesecev
Izotretnoin je teratogen in je absolutno kontraindiciran  med nosečnostjo
•          Obvezna je uporaba dveh metod kontracepcije tekom zdravljenja i še en mesec po prenehanju uživanja izotretinoina

Stranski učinki oralnega izotretinoina

Pogosti stranski učinki:
•       Suha koža

•       Heilitis

•       Povišanje jetrnih encimov

•       Hipertrigliceridemija

•       Ekcem

Izrazit glavobol je lahko posledica redkega stranskega učinka, tako imenovanega psevdotumorja mozga
 

Topijski benzoil peroksid (obkroži vse točne odgovore):

a)      deluje antibakterijsko in komedolitično

b)      nanj se ne pojavlja rezistenca bakterij

c)      ni primeren za zdravljenje otroških aken

d)      lahko oksidira tkanine (beli jih)

Za topijske retinoide velja vse razen:

a)      So derivati vitamina A kot tretinoin, adapalen, tazaroten

b)      Pogosto povzročajo suho kožo, rdečico in luščenje

c)      Vedno jih uporabljamo v istem pripravku s benzoil peroksidom

d)      Vedno jih uporabljamo ločeno od benzoil peroksida

e)      Na učinek je treba počakati 8-10 tednov redne uporabe

Za oralni izotretinoin velja (obkroži vse točne odhovore):

a)      Kontraindiciran v nosečnosti

b)      Uporabljamo ga skupaj z oralnim tetraciklinom

c)      Najučinkovitejše zdravilo proti aknam

d)      Najpogostoje povzroča suho kožo in rdečico

Psoriaza

V osnovi nekaterih dermatoz je hitra delitev celic povrhnjice.
•       Npr. povrhnjica  se v psoriazi ustvarja zelo hitro

Topijska zdravila katera zavirajo delitev keratinocita uporabljamo v zdravljenju luskavice
Le-ta vključujejo:
•       Analoge vitamina D

•       katrane

•       Tazaroten

Analogi vitamina D:

Kalcipotrien (kalcipotriol)
•       Zavira proliferacijo keratinocitov

•       Najpogostejši stranski učinek je iritacija

Kalcitriol
•       Zavira proliferacijo keratinocitov

•       Spodbuje dozorevanje keratinocitov

•       Zavira prolferacijo limfocitov T

•       Na občutljivejših delih kože je manj dražeč od kalcipotriola

Katrani in tazaroten

Katran 2-5%
•       Antiproliferacijski učinek

•       Slabe strani: obarva obleko/dlake/kožo; fotosenzitivnost

•       Lahko ga kombiniramo s salicilno kislino kar poveča predor v debele plošče

Tazaroten 0,05% in 0,1%
•       Topijski retinoid, ki ga uporabljamo v zdravljenju aken, rozacee in luskavice

•       Slabe strani: draži kožo; teratogen; fotosenzitivnost

•       Lahko ga kombiniramo s kortikosteroidi II. razreda v cilju zmanjšanja iritacije

 

V zdravljenju psoriaze uporabljamo vse razen:

a)      Topijske derivate vitamina D

b)      Topijski benzoil peroksid

c)      Biološka zdravila

d)      Fototerapijo

e)      Antihistaminike

 

Druge oblike zdravljenja v dermatologiji:

Fototerapija

Fotodinamična terapija

Krioterapija

elektrokirurgija

dermatokirurgija

kemični pilingi

dermalna polnika

botulinski toksin

Laserji v dermatologiji

Ø  seva svetlobo z eno samo valovno dolžino -MONOHROMATSKI ŽAREK v natančno določeni smeri.

Ø  Valovna dolžina je lahko v vidnem delu spektra, lahko je infrardeča

Ø  Z lečami optičnega sistema se doseže, da se svetloba ne razcepi, zato se lahko skozi vrtljivo ročico usmeri v določeno točko – ciljno mesto, kjer ima veliko moč.

Ø  RAZLIČNI LASERJI USTVARIJO SVETLOBO RAZLIČNIH VALOVNIH DOLŽIN – BARV

Ø  DOLOČENA VALOVNA DOLŽINA SVETLOBE, KI JO NEK LASER USTVARI, JE KLJUČ DO UČINKA TEGA LASERJA

Ø  RAZLIČNE BARVE SE ABSORBIRAJO V RAZLIČNIH BARVAH KOŽNIH PIGMENTOV

P/         v Hb se absorbira rumenozelen

Selektivna fototermoliza

Ø  monohromatski žarek določene valovne dolžine (RUMENO – ZELEN)  – 520 nm do 600 nm potuje skozi povrhnje plasti kože in se absorbira v krvnem pigmentu hemoglobinu

Ø  Proces selektivne fototermolize privede do termične poškodbe krvnih elementov in žilne stene (enakomerne koagulacije) – v ciljni strukturi temp večja od 100 st. C

Ø  Sčasoma se krvni elementi absorbirajo v okolnem tkivu

Ø  EPIDERMIS ohranjen s pomočjo aktivnega ohlajanja

Intenzivna pulzna svetloba

•       Pri IPL je, podobno kot pri laserjih, osnovni princip delovanja absorpcija fotonov s strani endogenih ali eksogenih kromofor v koži

•       Na ta način nastaja toplota, ki potem poškoduje tarčne strukture

•       Čeprav selektivna fototermoliza ni pogojena z koherentnostjo ali monokromatičnostjo, je brez dvoma, selektivnost IPL aparature precej manjša v primerjavi z lasersko

•       Med postopkom so hemoglobin, melanin in voda sočasne tarče – NESELEKTIVNOST

 

Karakteristike laserske svetlobe ključne za njeno klinično učinkovitost so (obkroži vse točne odgovore):

a)      Ena sama valovna dolžina (monokromatičnost)

b)      Določene valovne dolžine absorbirajo določene kromofore (nrp. hemoglobin ali melanin)

c)      Absorbcija svetlobe povzroča sproščanje toplotne energije

d)      Absorpcija svetlobe povzroča sproščanje toksičnih snovi

e)      Laserska svetloba je vedno vidna svetloba

Intenzivna pulzna svetloba je (eden točen odgovor):

a)      Selektivna podobno laserski svetlobi

b)      Bolj primerna za poraščeno kožo

c)      Obsega svetlobo različnih valovnih dolžin v enema samem snopu

 

Vzroki kronične ulceracije na nogi:

Najpogosteje:
•       Vensko popuščanje 45-60%

•       Arterijska insuficienca 10-20%

•       Kombinirano 10-15%

•       Diabetes15-25%

•       Maligni tumorji, vaskulitis, sistemske bolezni vezivnega tkiva, zdravila…

Kajenje in debelost sta neodvisna dejavnika tveganja za nastanek in trajanje razjede
Najpogostejši vzrok kronične ulceracije na nogi je (obkroži najboljši odgovor):

a)      Vensko popuščanje

b)      Arterijska insuficienca

c)      Diabetes

d)      Tumorji

 

Vensko popuščanje

Stazni dermatitis je znak venskega popuščanja.
Fiziološko, venska kri se vrača iz povrhnjega venskega, delno preko prebodnih ven, v globoki venski sistem.
Venski zastoj ali obratni tok krvi nastaneta ob zapori globokih ven ali nefunkcionalnosti zaklopk kar povzroči vensko hipertenzijo.
Zgodnji znaki venskega popuščanja:
Občutljivost
Edema
Hiperpigmentacija
Pozni znaki:
Lipodermatoskleroza (vnetje podkožne maščobe, katero zamenja fibrotično tkivo, ki dodatno zavira venski in limfatični pretok)
Venska razjeda
Bele, zvezdaste atrofične brazgotine
Klinična slika kroničnega venskega popuščanja obsega vse razen:

a)      Venska razjeda

b)      Stazni dematitis

c)      Edem

d)      Lihenoidne papule

e)      Hiperpigmentacija

 

Lipodermatoskleroza

“obrnjena steklenica penine”
Bolniki z lipodermatosklerozo lahko imajo akutne zagone vnetja, ki jh lahko zamenjamo za celulitis
Elephantiasis verrucosa nostra

Vnetje limfnih žil ob ponavljajočem se celulitisu povzroča limfedem
Koža je hiperkeratotična, groba, nepravilna
Razjeda na tako spremenjeni  koži (z venskim in limfnim popuščanjem)  precej težje celi
Zapleti venskega popuščanja:

Ponavljajoče se razjede
Celulitis (razjeda je mesto vstopa bakterij)
Kontaktni alergijski dermatitis
Venska tromboza
Zapleti venskega popuščanja so (obkroži pravilne odgovore):

a)      Osteomielitis

b)      Celulitis

c)      Kontaktni alergijski dermatitis

d)      Limfedem

e)      Venska tromboza

 

Zdravljenje:

Pomembno je zdraviti tako dermatitis kako vzrok kroničnega venskega popuščanja
•       Zdravljenje venskega popuščanja

•       Močni topijski kortikosteroid na področje drmatitisa

•       Kompresijske nogavice ali povoji

•       Obloge, odvisno od stanja razjede

Znotrajžilni postopki zdravljenja varikoznih žil so:

·         Sklerozacija s peno

·         Laserska ablacija

·         Radiofrekvenčna ablacija

 

Ključni postopek v zdravljenju venske razjede, ki je posledica popuščanja safenskih ven je (obkroži najboljši odgovor):

a)      Hidrokoloidne obloge

b)      Kompresijski povoji

c)      Kompresijske nogavice

d)      Odstranitev obolele vene (kirurško ali z različnimi znotrajžilinimi posegi)

e)      Mikronizirani flavonoidi

 

Arterijska razjeda

“izštancana” ulcera z ostro omejenimi robovi
Minimalni eksudat in okoliški eritem
Praviloma netipen pulz nad a. dorsalis pedis
ABI £ 0.8
Bolezen perifernih arterij
Običajno na goleni, na mestih pritiska ali poškodbe: pretibijalno, supramaleolarno ter na prsteh ali petah
Drugi znaki ishemije so izguba dlak na nogah, sijajna atrofična koža
Intermitenta klavdikacija in bolečina
Diabetesna razjeda:

Periferna nevropatija, pritisk in poškodbe imajo pomembno vlogo v nastanku diabetične razjede
Običajno na plantarni površini stopala nad glavicami metatrzalnih kosteh ali na prsteh
Ponavljajoči se mehanski pritisk ustvarja kalus (žulj) kateri je najpomembnejša preulcerozna sprememba nevropatskega stopala
Verjetnost, da bolnik z diabetesom razvije razjedo stopala dosega 25%
Dejavniki tveganja za razjedo stopala so:
kajenje
Predhona razjeda
Obolenje perifernih arterij
Predhodna amputacija
Odstraniti kalus okoli razjede skupaj z mrtvim tkivom
Sondirati razjedo z namenom razkritja sinusov, ki potekajo proti kosti ali lateralno
Radiografija ali CT
Če obstaja sum na osteomielitis sprejem v bolnišnico zaradi zdravljenja
Z ustrezno oblogo vzdrževati vlažno okolje
Gel z rastnim faktorjem trombocitov izboljšuje celjenje diabetičnega stopala
Zaščititi razjedo pred pretiranim pritiskom
Posebna obutev
Omejiti težo na obolelem udu

 

Arterijska razjeda (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Razjeda je ostro omejen, z minimalnim eksudatom in okoliškim eritemom

b)      Gleženjski indeks (ABI) manjši od 1,5

c)      Običajno na goleni, pretibijalno, supramaleolarno ter na prsteh ali petah

d)      Drugi znaki ishemije so izguba dlak na nogah, sijajna atrofična koža

e)      Močan edem goleni

Diabetesna razjeda (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Periferna nevropatija, pritisk in poškodbe imajo pomembno vlogo v nastanku diabetične razjede

b)      Običajno na plantarni površini stopala nad glavicami metatrzalnih kosteh ali na prsteh

c)      Razjeda je izjemno boleča na dotik

d)      Pogojuje ji kronično vensko popuščanje

 

NUJNA STANJA V DERMATOLOGIJI

•          Okužbe

–        bakterijske

–        virusne

•          Izpuščaji povzročeni z zdravili

•          Eritroderma

•          Nevtrofilne dermatoze

•          Bulozne dermatoze

•          Urtikarija in angioedem

Znaki, ki kažejo na nujno stanje:

•          Vročina in izpuščaj

•          Vročina in bule ali erozije

•          Izpuščaj pri imunosuprimiranem bolniku

•          Tipna (palpabilna) purpura

•          Eritroderma – “rdečica celega telesa”

•          Spremebe na sluznicah

•          Slabo počutje

 

Kateri so znaki, ki kažejo, da je izpuščaj lahko nujno stanje? (obkroži najboljši odgovor)

a)      Vročina

b)      Tipna (palpabilna) purpura

c)      Eritroderma – “rdečica celega telesa”

d)      Erozije na sluznicah

e)      Slabo počutje

f)       Vse našteto

 

Akutna urtikarija

•          Pogosto po akutnih virusnih okužbah

•          Urtike, ki trajajo manj kot 24 ur, različnih oblikah

•          Z ali brez angioedema

•          Traja nekaj dni ali teden

•          Antihistaminiki so ali niso učinkoviti

•          V glavnem, ni potrebe po zdravljenju

Stafilokokni sindrom oparene kože

•          Vzrok

–        Razcep povrhnjice v granuloznem sloju zaradi delovanje toksina  (ETA in ETB), najpogosteje zlatega stafilokoka

–        Dejavniki tveganja: novorojenci, otroci ali odrasli z ledvično slabostjo

•          Klinična slika:

–        Eritem okoli naravnih odprtin, na obrazu, vratu, v pazduhah in dimljah. Potem generalizacija znotraj  48 urah

–        Koža občutljiva na dotik

–        Mlahave bule s pozitivnim znakom Nikolskega

–        Čez 1-2 dni se povrhnjica v pregibih prelevi

–        Popolna reepitelizacija v 2 tednih

•          Klinični znaki:

–        Vročina, slabo počutje, grlobol

•          Zapleti:

–        Smrtnost 3% pri otrocih, > 50% pri odraslih ter skoraj 100% pri odraslih s pridruženo boleznijo

–        Če se pojavi v porodnišnici, zahteva izolacijo

Zaslediti je treba morebitnega nosilca stafilokoka

 

Za akutno urtikarijo je značilno (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Najpogosteje jo povzročijo akutne virusne okužbe

b)      Zelo pogosto jo spremljajo bolečine v sklepih

c)      Posamezne urtike trajajo v glavnem samo nekaj ur, a vedno krajše od 24 ur

d)      Nikoli se ne pojavlja oteklina ustnic

e)      Zdravljenje v glavnem ni potrebno

Stafilokokni sindrom oparene kože je posledica:

a)      Hemolizina zlatega stafilokoka

b)      Egzotoksina zlatega stafilokoka

c)      Protiteles proti zlatemu stafilokoku

Stafilokokni sindrom oparene kože prizadane najpogosteje (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Nosečnice

b)      Novorojenčke

c)      Adolescente

d)      Odrasle z ledvično odpovedjo

e)      Odrasle z odpovedjo jeter

 

Nekrotizirajoči fasciitis:

•          Etiologija:

–        Nekroza podkožnega tkiva zaradi okužbe

•          Tip I: mešani anaerobi, gram-negativni aerobni bacili  in enterokoke

•          Tip II: streptokoke grupe A

–        Dejavniki tveganja: diabetes, bolezen perifernega ožilja, imunosupresija

•          Dermatološki pregled:

–        Difuzni edem in eritem prizadete kože -> bule-> bordo barva -> gangrena

–        Hude bolečine, anestezija, krepitacije, eksudat

•          Klinična slika:

–        Šok in odpoved organov

–        Magnetna resonanca!

•          Zdravljenje

–        Kirurški debridma ter agresivno antibiotično zdravljenje

Meningokokcemija

•          Etiologija

–        Neisseria meningitidis (gram-neg. diplokok) prenaše se prek dihal

–        Pogosto pri majhnih otrocih in mladih

–        Dejavniki tveganja: asplenija, deficiencije imunoglobulinov ali končnih komponent komplementa

•          Klinična slika:

–        Naglo pojav makulopapul ali petehij  na akralnih površinah, trupu ali nogah -> širjenje purpure v nakaj urah

–        Nepravilni robovi sa kovinsko-sivkastim središčem

–        +/- spremembe na sluznicah

•          Klinična slika:

–        Vročina, drhtavica, mrzlica, slabost

–        DIK, šok, smrt

 

Dejavniki tveganja za nekrotizirajoči fasciitis so (obkroži najboljši odgovor):

a)      Diabetes

b)      bolezen perifernega ožilja

c)      imunosupresija

d)      vse našteto

 

Pri nekrotizirajočem fasciitisu lahko najdemo (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Bule in gangreno

b)      Urtike in angioedem

c)      Hude bolečine

d)      Srbenje

e)      Šokno stanje z odpovedjo več organov

 

Za meningokokcemijo je točno (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Vrzočnik je Neisseria meningitidis

b)      Najpogosteje pri majhnih otrocih in mladih v kolektivih

c)      Dejavniki tveganja so asplenija, deficiencije imunoglobulinov ali končnih komponent komplementa

d)      Karakterističan je pojav makulopapul ali petehij na akralnih površinah, trupu ali nogah

e)      Vedno najdemo znake meningitisa

f)       Vse našteto

Eczema herpeticum

•          Etiologija:

–        Herpes virus: HSV1 > HSV2

–        Dejavniki tveganja: bolezni, ki poškodujejo barierno funkcijo kože (atopijski dermatitis)

•          Dermatološki pregled:

–        2-3 mm umbilicirane vezikule -> erozije -> hemoragične kruste

–        Lahko tudi sistemska prizadetost

 

Herpetični ekcem je značilen za (obkroži najboljši odgovor):

a)      Urtikarijo

b)      Atopijski dermatitis

c)      Alergijski kontaktni dermatitis

d)      Psoriazo

 

Izpuščaji povzročeni z zdravili

•          Dejavniki tveganja:

–        HIV ali drugačna imunosupresija

–        Starejši (številna zdravila)

–        Genetska nagnjenost

•          Zdravljenje

–        Prenehati z uporabo zdravila

–        Podporna nega

Stevens-Johnsonov sindrom (SJS) in toksična nekroliza epiderma (TEN)

•          Patofiziologija:

–        Z zdravili povzročene reakcije na koži in sluznicah

–        Odgovorna zdravila: Sulfonamidi, antikonvulzanti, slopurinol, NSAIZ. Običajno 1-3 tedne pred pojavom izpuščaja

•          SJS in TEN sta isto obolenje

–        SJS: BSA < 10%

–        SJS/TEN overlap: BSA 10-30%

–        TEN: BSA > 30%

•          +/- Klinična slika_

–        Prodrom: vročina, drhtavica, slabost

–        Pečenje v očesih, težko požiranje in odvajanje vode

•          Dermatološki pregled:

–        Okoža občutljiva na dotik

–        Temen eritem

–        Razcepitev epiderma in deskvamacijation

–        Prizadetost sluznic

•          Zdravljenje

–        Enota za opekline, intenz. nega

–        oftalmolog, urolog

–        IVIG, ciklosporin

–        Sistemski kortokosteroidi (?)

DRESS

•          DRESS: Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms

–        Sindrom preobčutljivosti na antikonvulzante

–        Sindrom preobčutljivosti povzročen z zdravili

–        Sindrom preobčutljivosti

–        Z zdravili izzvan sindrom preobčutljivosti v več organih

•          Patofiziologija:

–        Težave z detoksifikacijo zdravila

–        Izpostavljenost zdravilu pred začetkom bolezni 2-6 tednov

–        Pogosti sprožilci: aromatični antikonvulzanti, sulfonamidi, minociklin, alopurinol, antiretrovirusna zdravila, NSAIZ

•          Dermatološki pregled:

–        makulopapulozni (morbiliformni) in urtikarijski izpuščaj

–        Redkeje: vezikule, bule, pustule, purpura, eritroderma , tarči podobne

–        Edem obraza (lahko ga zamenjamo za angioedem)

•          Klinična slika

–        Vročina, eozinofilija, limfadenopatija,

–         Poškodba jeter (lahko je fulminantna), endokrinopatija, miokarditis , pljučnica, nefritis…

•          Zdravljenje

–         Sistemski kortikosteroidi s počasnim zniževanjem odmerka

 

Stevens-Johnsonov sindrom (obkroži najboljši odgovor):

a)      Povzroča v glavnem preobčutljivost na zdravila

b)      Tipične so eflorescence oblike tarče

c)      Poleg sprememb na koži najdemo erozije na sluznicah

d)      Vse našteto

 

Toksična nekroliza epiderma (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      Lahko zajame > 30% telesne površine

b)      Koža je občutljiva na dotik

c)      Vzrok so v glavnem akutne virusne okužbe

d)      Razcepitev epiderma in deskvamacija

e)      Zdravljenje v enoti za opekline

 

Reakcijo na zdravila s eozinofilijo in s sistemskimi simptomi najpogosteje izzivaju (obkroži vse pravilne odgovore):

a)      aromatični antikonvulzanti

b)      kontrastna sredstva

c)      alopurinol

d)      nesteroidna protivnetna zdravila

e)      penicilin

 

Reakcijo na zdravila s eozinofilijo in s sistemskimi simptomi zdravimo z:

a)      Antibiotiki

b)      Sistemskimi kortikosteroidi

c)      Plazmaferezo

d)      Obsevanjem

 

ANGIOEDEM

•          Patofiziologija

–        Povečana prepustnost postkapilarnih venul

•          Dermatološki pregled:

–        Ostro omejen akutni edem kože in podkožja zaradi povečane prepustnosti žil

–        Obraz, ustne, ekstremiteti, genitalije

–        Boleč, običajno BREZ srbenja

•          Klinična slika

–        Bol v trebuhu

–        Dispneja

•          Etiologija:

–        Pogosto idiopatski

–        Zdravila:

•          Zaviralci ACE pri 10-25% bolnikov

•          Penicilin

•          NSAIZ

–        Alergeni (hrana, kontrastni mediji)

–        Fizikalni agensi (hlad, vibracije, itd)

–        Primanjkljaj inhibitorja C1 esteraze : dedni vs pridobljeni (avtoimunske bolezni ali mailgni tumorji)

•          Zdravljenje

–        Vzdrževanje dihalne poti

–        Antihistaminiki

–        Mrzle obloge

–        Izogibanje sprožilcem

–        Za bolnike z deficitom inhibitorja C1 esteraze :

–        Akutna vs kratkotrajna vs dolgotrajna profilaksa: androgeni (danazol in stanozolol),  koncentrat inhibitorja C1 esteraze, rekombinantni humani C1 inhibitor (Ruconest), antifibrinolitiki, ikatibant (selektivni antagonist  B2 receptorja za bradikinin)

 

 

Angioedem pogosto sprožijo katera zdravila? (obkroži najboljši odgovor):

a)      Paracetamol

b)      Zaviralci encima angiotenzin konvertaze

c)      Adrenalin

d)      Doksiciklin

e)      Oralni kontraceptivi

 

ERITRODERMA

•          Dermatološki pregled

–        Eritem, ki zajame 90% površine telesa

–        Srbenje

•          Klinična slika

–        Vročina, mrzlica, slabost

–        Pretirana vazodilatacija -> izguba proteinov in elektrolitov

•          hipotenzija, neravnovesje elektrolitov, kongestivno srčno popuščanje

•          Etiologija:

–        50% zaradi že obstoječe dermatoze

•          Seboroični dermatitis, kontaktni dermatitis, limfom, leukemija, atopijski dermatitis, psorijaza, PRP, idiopatski, zdravila (posebej pri HIV+ bol)

•          Zdravljenje

–        Nadomestilo tekočin in elektrolitov

–        Iskanje osnovne bolezni -> zdravljenje osnovne dermatoze (topijski kortikosteroidi…)

–        Antibiotiki ob znakih okužbe

–        Smrtnost je 18%

 

Generalizovana rdečica kože (eritroderma) pogosto je posledica poslabšanja katerih bolezni kože? (obkroži vse pravilne odgovore)

a)      Psoriaza

b)      Lihen planus

c)      Atopijski dermatitis

d)      Seboroični dermatitis

e)      Androgenetska alopecija

 

KALCIFILAKSA

•          Etiologija: kronično ledvično popuščanje (5% bolnikov na dializi), idiopatski

•          Patofiziologija: ishemijska vaskulopatija in kalcifikacija arteriol s trombozo

•          Dermatološki pregled:

–        Izjemno boleči nodusi in plošče

–        Livedo reticularis in livedo racemosa

–        Ulceracije in nekrotične eshare

Sprožilci in dejavniki tveganja:

•          Debelost

•          Naglo hujšanje in podhranjenost

•          Infuzija zdravil kot je železo dekstran

•          Uporaba imunosupresivov, posebej kortikosteroidov

•          Bolezen jeter

•          Sladkorna bolezen, injekcije insulina

•          Uživanje vitamina D ter calcium-based phosphate binders

•          Žilne bolezni

•          Uživanje warfarina: znižan protein C sproži trombozo v kalcificirani žili ter znižan matriksni Gla protein (pomemben zaviralec kalcifikacije)

•          Smrtnost: 45-80%

•          Zdravljenje:

–        Kalcimimetiki (znažajo PTH)

–        Znižati Ca in PO4 v serumu

–        Bifosfonati

–        Na-tiosulfat i.v.

–        Antibiotiki, antikoagulanti…

 

Kalcifilaksa je urgetno stanje, ki je posledica hude ishemije zaradi kalcifikacije in tromboze arteriol. Pomembni dejavniki tveganja in/ali sprožilci tega stanja so (obkroži najboljši odgovor):

a)      Debelost

b)      Kronična ledvična odpoved

c)      Bolezen jeter

d)      Sladkorna bolezen, injekcije insulina

e)      Vse našteto

 

Primarne eflorescence so vse razen:

a)      Makula

b)      Papula

c)      Krusta

d)      Nodus

e)      Pustula

 

Sekundarne eflorescence so vse razen:

a)      Brazgotina

b)      Vezikula

c)      Fisura

d)      Atrofija

e)      Skvama

 

Mikroskopski pregled kužnine odvzete s površine kože z dlake ali nohta pogosto uporabljamo za diagnosticiranje (obroži vse pravilne odgovore):

a)      Psorijaze

b)      Gljivičnih okužb

c)      Atopijskega dermatitisa

d)      Virusnih okužb dlake

e)      Garij