Primer izpita za propedevtiko

1. RAZDELI DEJAVNIKE, KI LAHKO IZZOVEJO BOLEZEN.

NOTRANJI: genetični dejavniki

ZUNANJI: fizikalni, kemični

 

1. KAKO RAZDELIMO RAZVOJNE FAZE AKUTNE BOLEZNI? NPR. INFEKCIJE…

Stadij INKUBACIJE: LATENTNA doba – od vdora škodljivih dejavnikov do izbruha bolezni

PRODROMALNI stadij: stadij predznakov bolezni

INICIALNI stadij: začetni stadij – izbruh bolezni z značilnimi znaki

Stadij INCREMENTI: stopnjevanje bolezni

AKME: vrh bolezni

Stadij DECREMNTI: izginevanje bolezneksih znakov

 

2. KAJ POMENI EKSACERBACIJA BOLEZNI IN KAJ REMISIJA BOLEZNI?

EKSACERBACIJA: bolezenski znaki se okrepijo

REMISIJA: bolezen spontano izgine, ni znakov bolezni – se umirijo

 

3. KATERO OBDOBJE BOLEZNI IMENUJEMO REKONVALESCENCA?

Obdobje od prenehanja bolezni do popolne ozdravitve.

 

4. OPIŠI KAJ POMENITA IZRAZA SIMPTOMI IN ZNAKI BOLEZNI. NAŠTEJ TRI SIMPTOME IN TRI ZNAKE BOLEZNI.

SIMPTOMI:subjektivno zaznava bolezen: bolečina, vrtoglavica, strah

ZNAKI:objektivno zaznava bolezen: povečan pulz, znojenje, povečana temperatura, cianoza, bledica (ugotavljajo z fizikalnim pregledom)

 

5. KAJ POMENI AGRAVACIJA BOLEZNI IN KAJ POMENI DISIMILACIJA BOLEZNI?

AGRAVACIJA: pretiravanje z bolezenskimi simptomi

DISIMILACIJA:prikrivanje bolezenskih znakov

 

6. NAŠTEJ NAČINE ZDRAVLJENJA ANAFILAKTIČNE REAKCIJE:

Bolnik se uleže, dodamo o2, dobi glukokortikosteroide in če to ne zadošča še adrenalin.

 

7. V KTERI ENOTI IZRAZIMO ABSORBIRANI ODMEREK IONIZIRAJOČEGA SEVANJA?

V Gray-ih (1 J/kg – 1 J sevanja na kg tkiva)

100 cGy – že povzroči težave

1000 cGy – smrtna doza

 

8. NAŠTEJ VSAJ PET STANJ PRI KATERIH SE POVEČA TELESNA TEMPERATURA.

Revmatično obolenje (bolečine vezivnega tkiva), vnetja, maligne bolezni, okužbe, okvara centra za temperaturo – hipotalamusa – poškodbe, levkemija, infarkt srca, pljuč, možganov

 

9. OPIŠI PROCES DIHANJA.

ZUNANJE: vdihom O2, ki se v pljučih zamenja s CO2, ki ga kri prinese do alveolov.

NOTRANJE:O2 se v krvi po eritrocitih prenese do celic.

 

10. KAKŠEN JE LOGIČEN REDOSLED DIAGNOSTIČNIH PREISKAV?

ANAMNEZA, FIZIKALNE PREISKAVE, OSNOVNE LABORATORIJSKE P., SPECIALNE LAB.P., INSTRUMENTALNE PREISKAVE (UZ, CT)

 

11. KAJ JE TO ANAMNEZA?

SKUPEK PODATKOV, KI NAM JIH POVE BOLNIK

 

12. KAKŠEN JE REDOSLED JEMANJA ANAMNEZE IN KAKO JO ZAPIŠEMO V DOKUMENTACIJO?

SEDANJE BOLEZNI, DO SEDANJE BOLEZNI, OTROŠKE BOLEZNI, DRUŽINSKA ANAMNEZA – nagnjenost k dednimi boleznimi

 

 

13. KATERE SO GLAVNE METODE FIZIKALNE PREISKAVE PRI BOLNIKU?

INSPEKCIJA, PERKUSIJA, PALPACIJA, AVSKULTACIJA

 

14. KAJ UGOTAVLJAMO Z INŠPEKCIJO ALI OPAZOVANJEM BOLNIKA?

Stanje zavesti, prehranjenost, telesna zgradba, koža, gibanje- kretnja – hoja, vedenje bolnika

 

15. KATERE KVALITATIVNE STOPNJE MOTENE ZAVESTI LOČIMO?

Samnolenca, sopor, koma

 

16. KRETSCHMER JE RAZDELIL LJUDI V TRI KONSTITUCIJSKE TIPE. KATERE?

Astenični, piknični, atletski

 

17. KATERE ZNAČILNOSTI KOŽE OPIŠEMO PRI INŠPEKCIJI?

Barva, turgor, vlažnost – toplina, krvavitve, dlakavost

 

18. KAKŠNO BARVO KOŽE IMAJO BOLNIKI Z ANEMIJO?

BLADA

 

19. KAJ POMENI CIANOTIČNA OBARVANOST KOŽE ALI SLUZNIC PRI BOLNIKU?

Da je koža in sluznice modrikaste barve, zaradi povečane koncentracije Hb preko 50 g/L

 

20. KAJ JE TO IKTERUS?

Zlatenica, ki nastane zaradi povečane koncentracije bilirubina v tkivih, koža je rumene barve, prav tako tudi sluznica.

 

21. KAKŠNE VRSTE KRVAVITEV V KOŽI LOČIMO?

Trombocitopenija, motnje v koagulaciji, pajkasti nevusi, teleangiektazija

 

haemorrhagia per rhexin: prekinitev normalne kontinuitet žile, srca – mehanične poškodbe (urez), patološki procesi, ki zajemajo dele obtočil (prirojene anomalije arterijske stene, arterioskleroza, TBC, lues, srčni infarkt)

haemorrhagia per diabrosin: prekinitev normalne kontinuitet dela obtočil zaradi patoloških procesov izven obtočil (npr. čir)

haemorrhagia per diapedeisn: pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar (eritrodiapedeza) zaradi visokega hidrostatsega tlaka ali močno razširjenih kapilarnih por – nevrolabilne osebe v ekstatičnih stanjih, pikčaste krvavitve (ekhimoze) po sluznicah in seroznih membranah pri zaduštvi (hipoksija), pri hudih vnetjih (hemoragični eksudat)

 

haematoperitoneum: krvavitev v trebušno votlino (haematoscos)

haematothorax: krvavitev v prsno votlino

haematopericardium: krvavitev v osrčnik (tamponadae cordis)

haematonephros: krvavitev v ledvični meh (pielon)

haematosalpinx: krvavitev v jajcevod

heamatometra: krvavitev v maternico

haematocolpos: krvavitev v vagino

haemarthron: krvavitev v sklep

haematocephalus internus: krvavitev v možgnske prekate

haematocephalus externus: krvavitev v možganske ovojnice – subarahnoidalna (med pio matris in arahnoideo,) subduralna (med arahnoidelo in duro), epiduralna (med obema lisotma dure), ekstraduralna

 

haematoma: lokalizirana krvavitev v tkivo

petechie: pikčaste krvavitve po koži

ecchymoses: pikčaste krvavitve po sluznicah in seroznih membranah (plevra, peritonej, perikard)

epistaxis: krvavitev iz nosu

haematoptoe: krvavitev iz dihal (izkašljevanje krvi)

haematemesis: krvavitev iz želodca in požirlanika (bruhanje temne, črnikaste  krvi)

melaena: krvavitev iz zgornjga dela prebavnega trakta (izločanje smolasto-črnikaste vsebine skozi anus)

menorrhagia: pojačana ali podlajšana menstrualna krvavitev

metrorrhagia: krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo (lahko tudi po menopavzi)

menarche: prva menstrualna krvavitev

haematuria: krvavitev iz sečil

 

22. KAJ UGOTAVLJAMO S PALPACIJO PRI BOLNIKU?

Lego organov, bolečine, kakovost površine organov, arterijske pulze, utrip srca, alenormalne rezistence

 

23. KAJ JE NAJPOGOSTEJŠI RAZLOG JEMANJA ARTERIJSKE KRVI?

 

24. KAKO RAZDELIMO KRVNO SLIKO?

RDEČA KRVNA SLIKA, BELA KRVNA SLIKA, ŠT. TROMBOCITOV

 

25. KATERE SO NORMALNE VREDNOSTI HEMOGLOBINA ZA MOŠKE IN ŽENSKE?

ŽENSKE: 120-160, MOŠKI: 140-180

 

26. ALI JE 60 X 10⁹/L NORMALNO ŠTEVILO TROMBOCITOV V KRVI?

Ne premalo, 140-340

 

27. KAKO BI OPISAL NASLEDNJO KRVNO SLIKO: L 9 X 10⁹ /L, Hb 67g/L, MCV65, Tr 220 X 10⁹ /L.

Hb 67 g/L– nizek, znak anemije, MCV65 – premajhni, mikrocitna anemija

 

28. KDAJ GOVORIMO O NEVTROFILIJI IN KDAJ O NEVTROPENIJI? NAŠTEJ NEKA BOLEZNI.

NEVTROFILIJI – POVEČANO ŠTEVILO NEVTROFILCEV

NEVTROPENIJI – ZMANJŠANO ŠTEVILO NEVTROFILCEV

 

29. KAJ POMENI SEDIMENTACIJA ERITROCITOV?

Hitrost usedanja v centrirani krvi

 

30. NORMALNE VREDNOSTI SEDIMENTACIJE ERITROCITOV.

Ženske – do 21, moški – do13
[wp_ad_camp_1]
 

31. KATERE SKUPINE BELJAKOVIN LOČIMO Z ELEKTROFEREZO SERUMA?

Albumini, alfa1, alfa2, beta, gama globulini

 

32. KATERE VRSTE GAMA GLOBULINOV OZ. IMUNOGLOBULINOV LOČIMO?

Ig A, Ig G, Ig M, Ig E, Ig D

 

33. NARIŠI PROTEINOGRAM.

 

34. KATERE POMEMBNEJŠE VRSTE LIPIDOV LOČIMO PRI ČLOVEKU?

Fosfolipidi, trigliceridi, steroidi (holesterol)

 

35. KATERA JE NORMALNA VREDNOST HORESTEROLA?

Pod 5 mmol/l

 

36. KAKO RAZDELIMO HIPERLIPIDEMIJE?

PRIMARNE: genske mutacije

SEKUNDARNE: alkoholizem, lakota, pankreatitis, zastoj žolča, gravidnost

 

37. DEFINICIJA MOL-A NEKE SUBSTANCE:

Je molekularno oz. atomsko teže  izraženo v gramih

 

38. DNEVNA BILANCA VODE PRI ZDRAVEM ČLOVEKU?

VNOS: vodo – 400+1000, hrana: 350, oksid:350 =2600

IZGUBA: urin – 500+1000, kožo:500, dihala:400, blato: 200 =2600

 

39. GLAVNI ELEKTROLITI V PLAZMI?

KATIONI: Ca+, Na+, Mg+, K+

ANIONI: Cl-, HCO3, fosfat, beljakovine

 

40. KAJ POMENI pH 7, 35?

Koncentracija H+ – spodnja meja normalnega

 

41. pri respiratorni acidozi je: ph, pco2, hco3

pCO2 – večja od 5,9, pH: nižji od 7,35, HCO3 – normalen

 

42. NAJPOGOSTEJŠI RAZLOG RESPIRATORNE ACIDOZE?

zaradi slabe ventilacije

 

43. ALI SO KOSTI NA RTG POSNETKIH SVETLEJŠE ALI TEMNEJŠE KOT MEHKI DEL?

svetlejše

 

44. KAKŠEN JE ZRAK NA RTG POSNETKU?

črne barve

 

45. NAŠTEJ RTG PREISKOVALNE METODE.

radioskopija, radiografija, seriografija, fluorografija, kseroradiografija, klasična momografija, ct

 

46. KAKO RAZDELIMO KONTRASTNA SREDSTVA, KI JIH UPORABLJAMO PRI RTG PREISKAVAH?

pozitivna: netopno, vodotopno, oljno – rtg žarki resorbirajo bolj kot okolno tkivo

negativna:so plini – resorbirajo rtg žarke manj kot okolno tkivo

 

47. KATERE ORGANE PREGLEDUJEMO Z ENDOSKOPSKIMI PREISKAVAMI?

prebavila, sečila (mehur), votle organe (pleuralni p., peritonealni p.), bronhiji

 

48. NAŠTEJ NEKAJ ENDOSKOPSKIH PREISKAV?

bronhoskopija, coloskopija, retroskopija, preiskava sečnega mehurja, telesnih votlin

 

49. KDAJ JEMLJEMO HEMOKULTURO?

za bakteriološke preiskave