- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Procesna metodologija dela vaja 2013

KAKOVOST = izpolnjevanje zahtev in pričakovanj uporabnika

( padci , RZP, prenos BO )

↑        P nas nadzoruje, opazuje     strokovnost

Kazalnik kakovosti              ↑            Storitev                   ↑   P, svojci, drugi dr.delavci

Usluga                                     ↑

izvajalec                                              Izdelek                                    uporabnik

Informacija

Kazalnik kakovosti RZP – jasne definicije: –     koliko jih je nastalo v okolju

–       Koliko jih je prišlo v okolje

–       Enake stopnje ( nekateri že prijavijo I, nekateri II )

 

Zakaj zdravstvo potrebuje sistem vodenja:

 

Orodja kakovosti: so obveze

 

Posebnosti v zdravstvu:

 

Zakaj sistem vodenja kakovosti?

 

Klinična smernica = orodje, ki pomaga osebju kako bo stvar potekala

Klinična pot = P točno ve kaj ga čaka, ne samo v bolnišničnem okolju ampak tudi doma

 

Razlogi za uvajanje sistema kakovosti:

-organizacijski ( čas čakanja )

-medsebojni ( prijaznost, upoštevanje P )

 

Kakovostna oskrba bolnikov

 

Kakovostna oskrba bolnikov

Notranja kontrola

 

Kakovostna zdravstvena nega

 

nothing wrong ≠ anything right

nič narobe ≠ vse dobro

MAZUROVA NEENAČBA

Res ni nič narobe ali ne » spremljajo » kazalnike kakovosti. Če ni ič narobe, moramo spremljati kazalnike kakovosti ( anketa, razni vprašalniki, knjiga pritožb )

Pogoji za vzpostavitev sistema izboljšanja kakovosti

Timsko delo = ne samo isti kadri ampak timsko – več kadrov = ZT, dipl.m.s., zdravnik

 

Treba je vzpostaviti tudi…

 

Kakovost v ZN

Florence N. (What it is and what it is not; 1859) opredeljuje:

F.N.  je raziskovala in ugotavljala. Opredelila je standard. Je prva, ki je dokazala pomen dobre oskrbe na umrljivost P. V času vojne je uvedla kontrolo okužb in na ta način zmanjšala umrljivost vojakov iz 32% na 21%. Bila je strog zagovornik sistema zbiranja podatkov v ZN, s katerimi se lahko oceni uspešnost neg.aktivnosti. Uporabljala je različna področja vrednotenja, vključno z analizo stroškov in koristi.

 

KAKOVOST

»Opravljena – tako, kot jo zares naredimo, dogovorjeno pa po standardu. Damo standard ven, ga skupina izoblikuje, potrdi ga vodstvo (strokovni svet oziroma eno telo ga potrdi). Ko imamo standard kako ljudi obvestimo – razložimo in seznamimo ljudi s tem. Koliko vaših zaposlenih dela tako, kot zahteva standard? Se ocenjuje z različnimi ocenami

 

Model  – krog PDCA (načrtuj, stori, prouči, ukrepaj)-model za izboljšanje

 

Kaj skušamo doseči?

Kako bomo vedeli, da je sprememba izboljšanje?

Kakšne spremembe vodijo v izboljšanje?

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

CHECK = prouči

 

Krog PDCA

»Ne vemo na koncu, če smo zaradi tega res boljši – ali vse spremembe so izboljšanje? Ni rečeno.

Ko jo izvedemo jo proučimo – če smo prišli do tega, kar je – postaviti si moramo cilj – če 50% vseh preležanin nastane pri nas, se bodo zmanjšale.«

 

Ocena kakovosti

 

»standarde je tako pisati, da so prilagojeni strukturi.; kako bi blo prov, da imamo standarde za celo Slovenijo – standardi morajo temeljiti na enem konsenzu – mora temeljiti na smernicah, na stroki in standardi se v sami strokovni izvedbi ne bi smeli dovolj oblikovat. Razlika med aspiracijo intubiranega bolnika je lahko za enega, lahko pa za dva – sicer pa na evidence based practice naj bi temeljila.

Ocena kakovosti izida – izidi so lahko kakšni- kakšne si postavljamo s standardi? Naprimer število preležanin, padcev, bolnik bo zadovoljen – izidi so kazalniki kakovosti – lahko primerjamo med oddelki in če primerjamo med oddelki ni za vse oddelke – eni so dobri, drugi malo slabši – če smo na 80% drugi pa na 95% kaj za nas to pomeni – da nekaj »škriplje« – primerjanje med oddelki ali pa bolnišnicami se pravi »benchmarking« in tiste slabe se da motivirati – lahko je taka sistemska napaka pri razdeljevanju zdravil (kaj bomo sedaj – lahko je pri nekom novem, ki je prišel; motnje etc. – se ga ne odpusti, ampak pošlje izobraževati – prvo se niti ne splača)«

 

Načela kakovosti = nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu:

 

Koristi kakovosti:

 

Posebnosti opravljanja storitev

»Najmanj zadovoljstva je recimo na onkološkem – to zato, ker so tako težki pacienti; medtem ko v porodnišnici odhajajo srečni.«

 

Zakaj kakovost: ( standardi )

 

Kazalniki kakovosti:

so merilno orodje, ki kaže na izide obravnave pacienta in drugih uporabnikov in ga uporabljamo kot vodilo za spremljanje, ocenjevanje in izboljšanje kakovosti obravnave P, kliničnih storitev, podpornih dejavnosti in delovanje zavoda (je orodje, ki nam pove, ali je bila sprememba uspešna ali ne).

Kazalci kakovosti v RS:

Pomanjkljivost – še vedno nimamo točne definicije (kaj je preležanina, padec…)!!

 

Ključni koraki pri vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti – Osnova: ISO 9001 – postavljanje pravil, smernic

»Recimo kakovost je to, da imamo ISO obešeno na bolnišnici…;kateri proces je v bolnišnici – ZN in diagnostika ter zdravljenje; kaj pa ostali procesi? Fizioterapija, tehnična služba in ostale podporne službe, kadrovska in to so vse podporni procesi ; če hočemo ISO uvajati, potem moramo zaposlene informirati in izobraževati o temu, kaj to je (postavljanje pravil, smernic za procese – seznaniti, kaj to je ( sem čakal in dolgo časa – če je to, je potrebno to reševati – ne govorimo o nočni o idejah, ampak jih je potrebno uvajati s sistemom, ki rešuje dejanske probleme«

 

Razvoj pojmovanja kakovosti

1.Zagotavljanje kakovosti

2.Upravljanje celovite kakovosti

3.Nenhno izboljševanje kakovosti

4.Izboljševanje uspešnosti delovanja

Danes gledamo na vsako delo kot na proces, ki je del sistema

 

Lastnosti kakovosti

»ponavadi gledajo pacienti na odnosno raven; tehnična lastnost kakovsoti – sledimo smernicam, standardom in pravilno izvedenim postopkov in moramo imeti za to pogoje…«

 

Kakovost = definicije ( eno moraš znati )

VARNOSTNI ZAPLETI

Varnost = stopnja, pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno ter se do največje možne mere zmanjšajo tveganja ali nezaželeni dogodki za bolnika in izvajalca.

 

Načela sistema varnosti  = Učenje in neobtoževanje

»varen sistem poročanja in pogovarjanja o varnostnih zapletih – da se ne prijavi, ampak zapiše in se ne razobesi; ene napake so – če je izobraženost, prihajajo v stiske, ker ne obvladajo; kako kličemo znanje, da nekje si lahko – matrika znanja«

 

Sistemski pristop  = preprečevanje varnostnih incidentov

Osredotočanje na osnovne vzroke

Lastne napake v sistemih in procesih

Odkrivanje in preprečevanje napak

 

Odkrivanje napak

»Pogosto se ob hudih zapletih rutinsko pregleda, kaj se je zgodilo.«

 

Preprečevanje napak

 

Psihološki dejavniki = Oceniti:

Kako vzpostavljamo sistem varnosti?

 

Kako zagotoviti varnost bolnika?

 

Kako???

 

Je res vedno »kriv« sistem

»Kaj, če nekdo malomarno ali naklepno dela – disciplinska ali pa pogovor ali izredni notranji nadzor. Recimo, če se komu ukine delanje dežurnih in podobno je to velik problem – odvisno od osebe, kaj mu koliko pomeni.«

Varnost v zdravstveni organizaciji je odvisna od varnostne kulture

Greza skupno obnašanje in odnos vodstva in osebja do varnosti, varnostnih sistemov in postpkov, ki jih ima organizacija.

 

Pogoji za kakovost

 

UČEČA SE ORGANIZACIJA

Možina(2000): učeča se organizacija je tista, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni učijo drug od drugega. Z drugimi besedami: učeča se organizacija skozi najboljše znanje in razumevanje, stalno izboljšuje svoje aktivnosti = Interna izobraževanja;  z zbranjem literature, branjem preko interneta – samoizobraževanje; naročanje literatur, revij »

 

Lastnosti Učeče Se Organizacije

1 – sistematično reševanje problemov »tam, kjer jih odkrijemo jih je veliko

2 – eksperimentiranje z novimi pristopi

3 – učenje na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti

4 – učenje na podlagi izkušenj uspešnih

5 – hiter in učinkovit prenos znanja po celi organizaciji

»poročanje je eden od stresov zaposlenih zaradi nenavajanja nastopa – problem pri srednjih, da ne prenašajo naprej svoje znanje.«

 

Medsebojno sodelovanje = potrebno:

 

Kje so potrebne spremembe?

 

VIZIJA

Je podoba organizacije v prihodnosti, ter rezultati in vrednote, ki podpirajo vizijo.

»Vizija – cilj za jutri…«

 

Decentralizirano odločanje in participativna strategija

V učeči se organizaciji imajo ljudje, ki se srečujejo s problemi, tudi pristojnost in odogovrnost, da ga rešijo. To omogoča, da strategija nastaja dvosmerno – od zgoraj navzdol kot tudi od spodaj navzgor. »da se ne gre k glavni MS, ampak se vpraša svojo glavno sestro – to je to. Gre tudi za določene stvari –oddelčni sestanki in dogovorijo se sami – tako se dela v takih organizacijah.«

 

Opolnomočenje zaposlenih in deljena odgovornost

Zaposleni so deležni večjih pooblastil, imajo večjo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odločitev. Učeča se organizacija daje moč odločanja zaposlenim, da po svojih sposobnostih rešijo neko težavo.

Odprtost informacij

V učeči se organizaciji so informacije široko dostopne. Zaposleni razumejo tako delo celostne organizacije, kot svoj prispevek v njej. »Razni nivoji sestankov so dostopni za zaposlene.«

 

Močna, a prilagodljiva organizacijska kultura

»Vsaka sprememba ni dobra – res je potrebno vzeti in udomačiti neke spremembe.«

 

Zakaj stalno izboljševanje ne more postati del kulture v organizaciji?

 

Sistemski pristop

»moramo se ukvarjati z vsemi razdrobljenimi procesi, ker če so vmes slabi je slabo.«

 

Vloga vodje, menedžerja in menedžmenta

Cilj:

 

Izobraževanje

»Znanje je treba imeti in sposobnost za to, da smo potem lahko kompetentni.«

 

Opolnomočenje

 

MATRIKA FLEKSIBILNOSTI – orodje za načrtovanje izobraževanja

H KULTURI ORGANIZACIJE

Stara osredotočenost                                                              procesna osredotočenost

opravljati svoje delo                                                          Pomagati, da so stvari narejene

Razumeti svoje delo                                                 Vedeti, kako moje delo vpliva na

celoten proces

Meriti posameznika                                                               meriti proces

Spremeniti osebo                                                            Spremeniti proces

Zmeraj lahko najdemo boljšega delavca                                            Zmeraj lahko izboljšamo proces

Motivirati ljudi                                                                           Umakniti prepreke

Kontrolirati ljudi                                                                        Razvijati ljudi

Ne zaupati nobenemu                                                        Vsi smo skupaj v tem

Kdo je naredil napako                                                      Kaj je povzročilo napako

Popraviti napake                                          Zmanjšati variabilnost »manj odstopanj –stalnost«

 

Merjenje izvedbe dela

 

Opolnomočenje

»Letni razgovor – Priložnost srečati se z nadrejenim in se pogovarjati o čem? Kaj se pričakuje od organizacije, pregled opravljenega dela, postaviti cilje za prihodnost, kaj bi še delal naprej, na katerih področjih se vidimo – doseženi cilji, preteklost, izobraževanja in vizije za naprej – rad bi sodeloval tam, tam etc, rad bi drugo delovno mesto, rad bi šel na to izobraževanje in letni pogovori so eno dobro orodje, kjer se identificiramo – povemo svoje želje ali pa ne upamo povedati.«

 

MATRIKA ZNANJA = orodje za načrtovanje izobraževanja; ( zaposlenega )

Orodje za načrtovanje izobraževanja – identificirajo tista področja, ki jih imamo slabo zastopane. Recimo eni znajo ultrazvočno preiskavo, 24 urno merjenje krvnega tlaka, obremenilno testiranje na kolesu…«

 

MATRIKA ZNANJA = orodje za načrtovanje izobraževanja; ( zaposlenega )

T.Ž. K.Z. B.S. D.S. U.P. PV
UZ preiskava 2 2 1 4 4 2,6
24 urno merjenje RR 1 1 1 4 4 2,2
Obremenilno testiranje 1 1 5 5 3 3
UZ srca 2 2 1 4 4 2,6
Delo MS v ambulanti 4 4 3 1 4 3,2
POVPREČNA VREDNOST 2 2 2,2 3,6 3,8

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pogoji za oblikovanje matrike znanja »Opredeliti moramo znanje, osebo in legendo«

 

1 = redno izvaja

2 = lahko izvaja

3 = izvaja pod nadzorom ( usposabljanje )

4 = ni planiran za izvajanje

5 = ne more izvajati

MATRIKA ZNANJA

Izdelava matrik fleksibilnost nam omogoča pregled:

 

Hiter pregld obstoječih znanj/veščin posameznikov po:

 

Nevarnosti:

»Kaj so nevarnosti pri matriki? Proces mora teči in dobro morajo delati in venomer delajo, drug pa se venomer uči – obremenimo tiste, ki to preveč znajo. Ciljana priprava plana izobraževanja.«

Tisti, ki so dobri, se jih pogosteje razpiše na delovno mesto… ostali pa se zadaj »šlepajo«; nekdo je bil 5 let na intenzivi, sedaj pa že 3 leta ni več – ali je primeren še za delo? Če ga imamo v planu za delo v intenzivni, ga je potrebno dajati na vsake pol leta dati v intenzivno za recimo 1 teden, da vzdržuje znanje.

 

Viri

»to velja za specifična znanja, za osnovna se tega ne dela –identificirati znanja, ki so potrebna«

 

Matrika znanja

Tista skrita znanja, ki jih ne uporabljajo, vendar znajo (recimo znanje španščine ali pa kakšni redki postopki); tudi pomaga vedeti, kam usmeriti izobraževanje za zaposlene – je ciljano. Se ponovno izvaja to na pol leta.

Uvajanje sprememb

Človeške razsežnosti izboljšanja

 

4                          1

 

 

zavedanje

Znanje

Ignoriranje

 

3                           2

Nasprotovanje    podpora

 

ZAVZETOST

1-    Podpira/zavedanje = to so ključni ljudje

2-    Podpira/ignorira = ta podpora je varljiva, potrebno je usposabljanje

3-    Nasprotuje/ignorira: ključna kategorija pri usposablajnju je prenos dejstev in kulture

4-    Nasprotuje/zavedanje = najtežja skupina – pogajanja s pritegnitvijo k sodelovanju in usposabljanju 3 skupine zaposlenih = normalna  GAUSOVA krivulja

 

 

Program usposabljanja za zaposlene

tiha

večina

68 %                                                                                    tiha

večina

15 %                                           15 %

 

navdušenci                             nasprotniki                 navdušenci                                   nasprotniki

 

 

Spremembe, učenje in udobje

Reakcije ljudi = Različno:

 

Ovire

Če želite spremeniti organizacijo, več ljudi boste vključili in hitreje jim boste pomagali razumeti kako sistem deluje, ter kako postati odgovoren, da bo prišlo do izboljšav, hitrejša bo sprememba.

 

Kako zapustiti predel udobja?

Če želimo zapustiti status quo, mora večina ljudi verjeti, da je sprememba neobhodna in bolj privlačna kot sedanje stanje. »Da predstavi novo spremembo v obliki kakor je potrebno – da jo vidijo kot plus.«

 

Standard »VLAGATELJI V LJUDI«

 

Standard temelji na 4 načelih:

»zgleda tako, da dobimo ocenjevalca, ki pride iz tujine in opravlja razgovore – on pride kakor presejevalec, povabi na intervju in praša kakšne cilje imate, s kerega področja se izobražujete, s kje dobivate informacije – od najvišjih do najnižjih; in ko opravi to se odloči, ali gre skladno z načeli standarda ali ne v organizaciji – po vseh točkah oceni.

Upošteva 12 kazalcev in konkretno s primeri želi slišati in ščasoma dobi bolnišnica priporočilo.«

 

Standard »DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«

Da naredimo čim bolj prijazno delovno okolje, ampak kako narediti to, če vemo, da imamo tako naravo dela – mora biti nekdo v službi ponoči in v nedeljo. Kaj je tu lahko – skupina, ki sama predlaga ukrepe – septembra, ko otroci vstopajo v šolo – prvi teden imajo polovični delovni čas pri otrocih od 1-4 razreda v prvem tednu septembra in 1 september je frej. Potem piknik za zaposlene in družine ter recimo cenejše karte za plavanje etc…. in vsako leto je potrebno ta certifikat obnavljati – tako se lahko motivira (rastejo porodniške in po drugi strani imamo trend; večja obremenitev tistih, ki lahko v 3 turnusih še lahko delajo – velika obremenitev in to se v delokrogu samo po sebi čuti za tiste, ki imajo 1 turnus ali pa 2… odpadejo nočne, dežurne in je

problem pri uveljavljanju pravic prvega s tem drugemu dajemo dodatno breme – pokrivanje nočnega turnusa.

 

TIMSKO DELO

»Specialne naloge  – tim, ki se ukvarja s procesom kliničnih poti. Mora imeti vodjo, pogoje…«

 

Smo skupina ali tim???

 

¯  Kaj je tim?

Tim bomo imenovali ljudi, ki so pri delu odvisni drug od drugega. Tim za kakovost je tim zaposlenih, ki skrbi in si prizadeva dvigniti kakovost dela v svojem okolju.

 

Skupina ali tim??

 

Pogoji za delovanje timov

 

Zakaj timsko delo?

Organizacije uvajajo time zaradi različnih vzrokov in nalog kot npr. za postavljanje standardov, izboljševanje procesa dela za uvajanje kliničnih poti in protokolov.

 

Pomanjkljivosti timskega dela

 

Lastnost uspešnih timov = dobro komuniciranje

Kot učinkovite tehnike, za reševanje problemov in sprejemanje odločitev, se priporoča: prepoznavanje problema, poimenovanje problema, priprava sprememb in sprejetje ter uvajanje sprememb.

 

Vodenje tima

 

Konflikti v timu

 

Strategija reševanja konfliktov

 

Vodenje timov

Vloga vodje je pomemmbna pri oblikovanju in vzdrževanju uspešnega tima. Uspešen vodja je socialen, usmerjen v naloge in motiviran za delo. Najboljši je umirjen stil, se pa spreminja glede na naravo nalog, okoliščin delovanja. »Pazimo, da ne zajadrajo člani tima v debato, ki ne rešuje same naloge.«

 

Vloge vodja

Vodja je v očeh članov enkrat avtoritaren, drugič dobrohoten. V zreli fazi delovanja tima je spodbujevalec in koordinator. Ko skupina postane tim, dobi vodja predvsem nalogo svetovalca.

Naloge vodja

 

Timsko delo v zdravstvu

 

HIERARHIJA V ZDRAVSTVU

 

Prednosti timskega dela v zdravstvu

 

Timi za razvoj zdravstvene nege

 

KROŽKI KAKOVSTI

 

Cilji KK

UVAJANJE SPREMEMB S POMOČJO SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI

Sistem vodenja kakovosti

 

 

 

 

 

 

Strokovni nadzor
Notranje presoje

 

 

 

»Lahko je napovedan, lahko je nenapovedan.Pri strokovnih nadzorih lahko gledamo tudi samo organizacijo – lahko ga sproži zbornica, direktor, glavna sestra, lahko je samonadzor, oddelek…

Pri notranjih presojah – ali organizacija, oddelek, enota izpolnjuje standard ISO 9001 recimo ali katerikoli drug standard (varovanje okolja, HACCP…).«

 

Ključni koraki pri vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti

 

Kdo izvaja notranji nadzor?

Notranji nadzor v zdravstveni negi izvajajo:

Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, glavne MS oddelkov, koordinator …

V skladu s tem postopkom se pri notranjem nadzoru preverja naslednje:

 

Korektivni in preventivni ukrepi

Nujno potrebno zapisati aktivnost, nosilca in rok

 

Izvedba

Izvedbno notranjega nadzora planiramo OBR111-003. O opravljenem nadzoru se poda zapisnik o notranjem nadzoru: OBR111-004 in zapisnik notranjega nadzora v času dežurstva OBR111-045. Rezultate notranjega nadzora in ugotovljena dejstva (pohvale, priporočila in neskladnosti) skušamo zapisati s čim več konkretnimi primeri in objektivnimi dokazi. Korektivne in pravilne ukrepe uresničujemo skozi zapise različnih sestankov.

 

Namen strokovnih nadzorov

 

INTERNI – NOTRANJI STROKOVNI NADZOR

UKREPI: razgovor, interni opomin, odstranitev z dela, disciplinski postopek

CILJI: – preprečevanje ponavljanja napak in izboljšanje strokovnega dela

– predstavlja izhodišče za zagotavljanje kakovosti

– odgovorni za nadzor – možnosti nepsrednega ukrepanja

»Stvar notranjega nadzora ni na posamezniku, ampak je cel proces, razen če je ukrep.«

Interni nadzor – redni

 

Interni nadzor – izredni

Sklep:

v  imena članov komisije, koga nadzorujejo in rok za dokončanje nadzora

v  na koncu zapisnik

 

ZUNANJI NADZORI

 

Strokovni nadzor s svetovanjem

 

Potek nadzora

 

¯  predmet nadzora (razlog)

¯  nadzorovanec

¯  nadzorna komisija

¯  namen

¯  predvidena nadzorna dejanja

¯  pravice in dolžnosti nadzorovanca

¯  rok za izvedbo

 

 

 

Strokovnost dela zaposlenih

 

Dolžnosti MS, babic, ZT

 

Organiziranost dela

 

Informiranost

 

Dokumenitranje

 

SISTEM VODENJA KAKOVOSTI

Osem načel vodenja kakovosti

 

Prednosti vzpostavljenega sistema

 

Razvoj sistema ISO 9001 »Približno na vsakih 8 let pride nov ISO ven.«

 

  1. 1. Osredotočenost na odjemalce

Organizacija je odvisna od svojih odjemalcev, zato mora razumeti njihove sedanje in prihodnje potrebe, izpolnjevati njihove zahteve in si prizadevati za preseganje njihovih pričakovanj:

osredotočenost na pacienta:

 

2. Voditeljstvo

Voditelji vzpostavljajo skladnost namena in usmeritev organizacije. Ustvariti in vzdrževati morajo notranje okolje, v katerem so ljudje polno vključeni v doseganje ciljev organizacije

 

  1. 3. Vključenost zaposlenih

Vsi zaposleni v zdravstvu (zdravstveni delavci vseh profilov in drugi sodelavci) so jedro organizacije in njihova polna vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti kar najbolje uporabljajo v korist pacienta in organizacije.

LJUDJE DELAJO Z LJUDMI

Kako vključiti zaposlene:

 

  1. 4. Procesni pristop

Celovito obvladovanje aktivnosti in virov, potrebnih za njihovo izvajanje. S celovitim pristopom lažje dosegamo rezultate

 

  1. 5. Sistemski pristop k vodenju

Prepoznavanje, razumevanje in vodenje med seboj povezanih procesov kot sistema (celovitost vodenja), prispeva k večji učinkovitosti in uspešnosti organizacije pri doseganju njenih ciljev.

 

  1. 6. Nenehno izboljševanje

Nenehno izboljševanje vseh sposobnosti mora biti stalen cilj organizacije

 

  1. 7. Odločanje na podlagi dejstev

 

  1. 8. Vzajemno koristni odnosi z dobavitelji

Organizacija je z dobavitelji soodvisna, zato vzajemno koristni odnosi povečujejo sposobnost vseh za ustvarjanje vrednosti

 

STANDARD ISO 9001:2008

 

PRESOJEVALEC  JE = »Notranja presoja ali zunanja«

 

PRESOJEVALEC NI =

 

Vprašanja pri notranji presoji

 

Zapis o neskladnosti

Ček lista :

 

Kako zbirati podatke?

 

Strategije pridobivanja podatkov

»vse, kar zberemo, mora biti zanesljivo in da ne zapravljamo preveč časa – preproste ček liste«

 

Podatki

 

Načrtovanje zbiranja podatkov

v  razumevanje odklonov v procesu

v  časovno spremljanje procesa

v  opazovanje učinka sprememb v procesu

v  ugotavljanje osnovnega stanja…

v  povezani so s specifičnim ciljem in standardom:

¯  zakaj jih potrebujemo?

¯  kaj bomo naredili z njimi?

¯  katera orodja za njihovo analizo?

¯  katere podatke rabimo?

¯  kje jih dobimo?

¯  kdo jih bo zbiral?

¯  koliko podatkov potrebujemo?

¯  koliko časa jih bomo zbirali? »5x na teden, cel dan, 2* v letu«

¯  kakšne vire potrebujemo

 

PODATKI

v  zbiranje lahko vgradimo v proces (KP)

v  ustvarimo enostavne obrazce!

v  zmanjšamo možnost napak

v  zbiralcu damo jasna

v  uporabljamo že obstoječe podatke

 

Oblikujemo načrt

Načrt

 

Zbrani podatki

 

Enostavna tabela za štetje »Kot da ali pa ne«

v  velikost vzorca?

v  kdo bo zbiral?

v  določi izvor podatkov

v  oblikuje tabelo

v  testira tabelo

v  razdeli tabelo in zbere podatke

v  zbere vse podatke

v  vrednoti podatke

 

Podatki in informacije

DEFINICIJA KAZALNIKA = je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in primerjavo….

Kazalniki omogočajo

 

Kazalniki:

 

VZORČENJE

v  Naključni – obkrožimo vsakega petega ali pa na vsaki 3 sobi tistega poleg okna – ni potrebno vseh bolnikov oceniti

v  Slučajni vzorec: naključna izbira

v  Sistematični vzorec: prva enota izbrana naključno, druge z intervalom izbire

v  Stratificirani vzorec: slučajni vzorec, razdeljen na stratume

v  Reprezentativni praktični vzorec

Prvi cilj je ugotoviti stanje procesa, ki ga analiziramo. To pomeni, da moramo vzorčiti pogosteje v časovnih razmikih in analizirati podatke, kot se dogajajo v času (podatke za 12 mesecev narišimo točke za vsak mesec v časovnem razporedu).

 

Ocena podatkov

 

 

Zbiranje podatkov = Štirje delovni procesi:

 

Delovne definicije

 

 

Faze oblikovanja delovne definicije

 

Ročno in elektronsko zbiranje podatkov

 

Obrazec za zbiranje podatkov

 

GANNTOV DIAGRAM

 

Zmanjšati RZP za 35% v dveh letih

 

Ciklus št. Spremembe testiranja Odgovorna oseba Teden
1 Redno spremljanje pojavnosti Novak, dipl.m.s. 1,2,3,4,5,6,7,8,9…
2 Načrt nabave blazin Kalan, dipl.m.s. 3
3 Centralno skladiščenje blazin Rekar, dipl.m.s. 2,4,6,8,…
4 Lista obračanja Škof, dipl.m.s. Vsak dan

 

Kako jo uporabljamo?

»začnemo to delati, ko je to potrebno in damo nekoga odgovornega”

 

Akcijski načrt

»Na koncu pa rok, nosilec oziroma odgovorna oseba, kaj bomo delali« »Aktivnost! – kdo bo kaj naredil in do kdaj bo naredil; kdo, do kdaj, kaj! Kako bodo potekale časovno in opredelimo odgovornost…«

 

 

STANDARDNI POSTOPKI DELA

 

NAMEN STANDARDOV ZDRAVSTVENE NEGE

S standardi zdravstvene nege:

 

Lastnosti, značilne za standarde ZN, lahko strnimo v zahteve:

»Ko preverjaš, ali se dosega to – standard razdeljevanja zdravil recimo (vsakega bolnika, kako preverimo identifikacijo)

 

UVAJANJE STANDARDOV

 

Klinična pot

Je orodje, ki zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na znanstvenih dokazih utemeljeno obravnavo pacienta, spremljanje opravljenega dela, spremljanja kazalnikov kakovosti, natančnejše dokumentiranje in lažjo notranjo presojo zdravstvene prakse, pomaga pri sezannjanju pacienta s predvidenim potekom njegove zdravstvene obravnave in je dober pripomoček za izračun stroškov obravnave. (skratka da se ve, kje potuješ)

 

Klinične smernice

So sistematično oblikovana stališča, ki zdravstvenemu delavcu tudi bolniku pomagajo

 

Ključne stopnje oblikovanja smernic

»Zdravniki v kliniki, zdravniki v splošnih ambulantah – tam je pa recenzija širša.«

 

KLINIČNA POT JE…

 

 

Smernica                                                Klinična pot                                                 Bolnik

 

Klinična pot omogoča:

 

Osredotočenje na pacienta

v  Temelji na partnerstvu med zdravstvenim strokovnjakom in bolnikom ter svojci

v  preoblikovanje zdravstvene prakse in sistema za optimalen razvoj odnosa med vsemi

v  raziskave: iboljševanje izidov zdravljenja, povečanje učinkovitosti…

 

4 načela osredotočanja zdravstvene oskrbe na pacienta

 

Pričakovanja pacienta

 

Kako začeti?

SISTEM

 

Vhodna enota                                  Proces                                    Izid

 

Primeri sistemov

Preskrba z zdravili            Farmacevt, zdravila                  Upravljanje z zalogami

 

Respiratorni sistem

 

strukture proces rezultat
Nos,trahea,bronhus,pljuča dihanje Volumen,frekvenca

 

Načela sistema

 

Procesi

(recimo sprejem bolnika – začne se, ko vstopi skozi vhodna vrata in kam gre prvič – administrator ali kdorkoli, in nato se začne diagnostika in neki postopki – anamneza, vitalne funkcije, kri, določene preiskave, dokumentacija se zbere…

… potem gremo lahko v zavrnitev ali pa sprejem na oddelek – algoritem smo že srečevali in če je sprejet – namestitev v posteljo, zdravstvena nega in proces naprej; če je pa zavrnjen pa damo navodila, kam mora iti, recept, odpustno pismo…

 

Kako risati diagram poteka?

 

Risanje diagrama poteka

 

Zakaj diagram poteka?

 

 

 

 

 

Ovirnice

Zdravnik je ob sprejemu bolnika odredil segufix pas pp. Iz dokumentacije je razvidno, da je bil prvič uporabljen tretji dan, in da so MS izvajale nadzor bolnika večinoma po portokolu.

 

Kaj pa ostale ovirnice?

Zdravnik je naredil napako, ker ni dal jasnega pisnega navodila, kdaj je potrebno namestiti pacientu Segufix pasove. Lahko bi v prvih treh dneh predlagal nadzor – lahko bi odredil nadzor. Problem je, ker je preložil odgovornost na medicinsko sestro. Lahko bi takoj razmislil o milejšem ukrepu – nadzor, ograjice, izolacija mogoče.

Problem je tudi, če je v Segufixu, ga je potrebno pogosto pregledati – na vsakih 15 minut ali pa kar stalen nadzor.

Protokol za ostale ovirnice – opredelitev nadzora

  1. O vrsti, načinu in času namestitve  ovirnice se odloči zdravnik
  2. To mora biti zabeleženo
  3. Standard – kdo namešča ovirnice, koliko oseb mora sodelovati
  4. Nadzor je važen – odvisen od vrste ovirnic in vrsta oviranja – če je kontaktna izolacija, ni potrebno hoditi noter na 15 minut, če je pa fizični nadzor, pa mora biti stalno ali na vsaj 15 minut.
  5. Zabeležiti mora prvi dan in zadnji dan uporabe Segufix pasov
  6. Naredi se nadzor na koncu – zato je bilo potrebno 24*4 nadzorov na dan, bili smo pa pri tem recimo samo 75%, kar ni v redu
  7. Svojce je potrebno obvestiti, kako z bolnikom pristopali, kako dokumentirali ta nadzor
  8. Kako je bilo s podporno terapijo – ali je bila ovirnica edina  (za segufix samo nekaj ur, na akutnem oddelku pa nekaj dni)

 

Manšete, izolacija, segufix, ograjice – o temu piši.

Kakšni so sedaj naši ukrepi – kaj je z naročilom, kdo ga je naročil, kaj je bilo iz izida razvidno, ali nam kaj manjka – ali je v redu, da je pisano pp, kakšna komunikacija, kako je s protokolom in kako bi ga naredili še za ostale ovirnice?

Naročanje predpisovanje – prenašanje odgovornosti na nas – kdo je tisti, ki predpiše – zdravnik – zabeleži prvi dan, ko so ovirnice – to je velika etična dilema, ko se odvzame svobodo – po potrebi odgovornost prenese to MS – očitno ni sistema ali pravila, naj bo klican doktor in odločiti se mora, kaj izbere – samo segufix- kako pa je z ostalimi ovirnicami; Drugače mora zdravnik zabeležiti– 1 dan in zadnji dan ex.

 

 

Zdravljenje z zdravili

Na notranjem nadzoru je bilo ugotovljeno

.lekarna je odprta samo med jutranjo izmeno

Zaposleni v lekarni ne nadzorujejo postopka uporabe zdravil

Ni notranjih nadzorov nad deljenjem zdravil

Ni beležena napak, povezanih z zdravili, neželenih učinkov, alergij ter interakcij med zdravili »Ni nadzora nad deljenjem zdravil, kako ponoči do zdravil…«

 

»V nadzorno knjigo se vpiše depo. SOB, kjer so vsi pogoji za shranjevanje zdravil napisano. Da se nadzoruje uporabo zdravil. Klinični farmacevt – kaj je z vozički (ali lahko vsak dostopi do vozička z zdravili), ki je polhen zdravil, kaj je z narkotiki, kaj je s pretečenimi zdravili. Kdo dela, kdo je izvajalec nadzora – zdravniki za predpis, MS za deljenje. Nabor ljudi, ki sme dostopati v lekarno in da pooblaščeni vedo, kje je kakšno zdravilo.«

 

 

Zdravljenje z zdravili

Zdravniki niso dosledni pri zapisovanju količine zdravila za aplikacijo ali način aplikacije zdravila

Zdravniki potegnejo puščico tudi za tri dni (vikend)

Čeprav ustna naročila niso dovoljena, se pogosto pojavljajo

 

»Gledamo pod prste in se gleda, kaj je popolni predpis zdravila – količina, frekvenca, način, komu, kdaj, parafa in podpis. Ali je to zadosti, da samo pod roke gledamo? Lahko tudi zapisujemo in povemo, da se tega ne drži. Dostikrat je nečistljivo napisano – tiskane črke ali pa čitljivost. Lahko se računalniško piše – prednost za čistljiv zapis – poročilo o zamenjavi zdravila zaradi nečitljivosti.

Kaj pa v primeru vikenda? Treba je vedeti, kakšna je služba tekom vikenda – treba se je zmeniti za pravila igre v bolnišnici – v SOP je treba opredeliti.

Ustna naročila – obrazec – da se podpišeta 2 sestri, kaj je naročil zdravnik. Zapis je treba na obrazec podpisati – treba je določiti – seznam kritičnih zdravil ne prek telefona – kaj po potrebi pisano – po VAS lestvici recimo.

Preko računalnika bi lahko naročali terapijo, da bi vedeli, kaj potrebuje – dostop do elektronske dokumentacije.«

 

Izpit – notranji nadzor

»Kateri kazalnik bi spremljali z opazovanjem? Odvzem krvi, EKG, razkuževanje rok.

Ali je bila indentifikacija, ali so bile epruvete v stojalu, ali je roke razkužila, pravilno pripravila v mesto za odvzem in ali je dovolj premešala epruvete – naredi si glavnih 5 točk. Z 8. Sestrami gledamo 3 odvzeme in vidimo potek jutranjega odvzema krvi ali pa z eno 10 odvzemov recimo.

Naredimo obrazec za notranji nadzor v ZN – glavna sestra mora to narediti 1* na teden za celoten oddelek – če je nad 75% je pozitivno, pod 40% ne, vmes je pa delno.

Recimo gledamo lahko umivanje 1* letno – ali je nameščena tablica – ali se gleda samo pregled dokumentacije – kljukica, drugo pa je, če vprašamo, ali se je usta očitstilo.

EKG – pravilno umerjen, primerna priprava bolnika na snemanje EKG po standardu, pravilno nameščanje elektrod an predisanih mestih, razkuževanje elektrod po uporabi ter pravilno evidentiranje EKG.

En izmed načinov je tudi, koliko časa se čaka – zakaj čaka v sprejemni, kdaj je bil pregledan etc… to je največ pričakovanja nad tem in pridemo do tega, da ne mora biti sprejet prej kot v 2 urah, ker mora čez vso proceduro.

Vsak kriterij točno izdelati – ura in minuta, ko se začne recimo pri sprejemu zdravnika – s podpisom.

Vsi moramo vedeti, o čem govorimo in ne moramo končati v mapi, ampak moramo nekaj narediti – recimo. Če se veliko ukvarjajo s pacientom z RZP, se recimo vidi, ko je 8 ur veliko ukvarjanja, 16 ur pa ne.«

 

RR – standard merjenja RR

 

Pogledamo, če je pravilna priprava in identifikacija

Kdo izvaja to

Položaj pacienta, uporaba primerne manšete, obsega roke, ali se razkuži po uporabi, kako v izolaciji postopajo in neustrezno razkuževanje je najmanj %; zabeležen položaj pacienta