- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Proteini

Osnovni gradbeni elementi proteinov so aminokisline, te se povezujejo v peptide, ti pa v makromolekularne strukture, ki jih imenujemo proteini.

 

KEMIJSKE ZNAČILNOSTI AK

 

STRANSKA VERIGA  AK in njen vpliv na lastnosti AK

Določa:

NEPOLARNE  AK

Gly, Ala, Val, Lev, Ile, Pro, Met, Pha, Trp

Imajo:

 

POLARNE, NENABITE  AK

Ser, Thr, Cys, Tys, Asn, Gln

Imajo:

 

POLARNE, NABITE  AK

Asp, Glu, Lys, Arg, His

 

METODE LOČEVANJA  AK

 

 

POLIPEPTIDI  IN  PROTEINI

 

 

PROTEINI  V  CELICI

 

CEPITEV  PEPTIDNIH  VEZI

– z bazo

– z encimi (peptidaze)

SINTEZA  PROTEINOV

obrambni proteini, transportni in skladiščni proteini, regulatorni in gibalni proteini.

 

primer:Hb (hem + globin)

 

OBLIKA  PROTEINOV

keratin)

imajo polarno strukturo

 

PRIMARNA STRUKTURA PROTEINOV

Določena je z zaporedjem AK – ostankov v proteinu. AK so povezane s peptidnimi vezmi v linearno strukturo. Peptidna vez nastane med NH2 in COOH skupino, imenujemo jo tudi amidna vez.

 

SEKUNDARNA STRUKTURA PROTEINOV

Strukturo sestavljajo ponavljajoče verige (a, b). Srečamo jih v proteinski strukturi večine encimov in nekaterih hormonov.

TERCIARNA STRUKTURA PROTEINOV

Primer je molekula mioglobina pri kitu glavaču. Molekulo  sestavlja  osem alfa vijačnic.

KVARTARNA STRUKTURA PROTEINOV – molekula hemoglobina, ki vključuje elemente sekundarne, terciarne in kvarterne strukture

NAJPOMEMBNEJŠE SKUPINE PROTEINOV

ENCIMI

HEMOGLOBINI

TRANSPORTNI PROTEINI

OBRAMBNI PROTEINI

STRUKTURNI PROTEINI

ENCIMI

Katalizatorji reakcij v telesu

 

ZNAČILNOSTI ENCIMSKE REAKCIJE

 

Primeri encimov in substratov

 

MICHAELIS – MENTENOVA ENAČBA

E + S    ↔    ES   ↔  E + P

ES ® P + prosti E

ES ® prosti E in S

KM ® tista koncentracija substrata, pri   kateri je začetna hitrost reakcije enaka  ½ vmax.

KM: 1 x 10 -1 M  –  1 x 10 -8 M

 

AKTIVNI CENTER – KATALITIČNI CENTER

Aktivni center encima veže substrat.

Struktura aktivnega centra:

 

Primer: KATALITIČNI CENTER AF

 

AF-E- coli

VRSTE KATALIZE

 

INHIBICIJA ENCIMOV

Encime lahko inaktivirajo toksini,zdravila, kovinski ioni, nekatere molekule.

Inhibicija E je:

nekompetitivna

akompetitivna

 

KOENCIMI

Koencimi so pomembni za delovanje encimov.

Koencimi so lahko:

Koencimi so:

    1. Vodotopni vitamini: niacin, tiamin, pantotenska kislina, biotin, FK, LK, holin, B12,  askorbinska kislina).
    2. Lipidotopni vitamini: retinol, tokoferol, filokinon, holekalciferol.

 

ALOSTERIČNI ENCIMI

Alosterični encimi so encimi glikolize, dihalne verige, ..

E- reakcija zavisi od koncentracije končnega produkta.

Izoencimi

 

IZOENCIMI

Vrstno-specifične oblike  encimov, ki jih kodirajo različni geni,  imajo različne fizikalne lastnosti, po kemijski strukturi so si  podobni, delujejo na isti substrat.

Primeri:

 

 

IZOENCIMI AF  :   jetrni

kostni

ledvični

črevesni

placentarni

ektopični

 

ZNAČILNOSTI:        enako delovanje na specifični substrat.

razlike v strukturi,

razlike v fizikalnih lastnostih,

imunološka specifičnost

 

ENCIMI  V  CELICI

 

STANDARDNA KLASIFIKACIJA ENCIMOV

  1. oksidoreduktaze                      (LDH)
  2. transferaze                             (AST, ALT)
  3. hidrolaze                                (AF)
  4. liaze
  5. izomeraze                      (topoizomeraza)
  6. ligaze                             (DNA ligaza)

 

Kje  jih  določamo? V plazmi, v serumu.

Zakaj  jih  določamo? Za odkrivanje bolezni.

Diagnostično pomembni encimi: AST, ALT, AF

AST-    aspartataminotransferaza

ALT –   alaninaminotransferaza

AF –     alkalna fosfataza

AST in ALT katalizirata procese transaminacije in tvorbo proteinov.

AF sodeluje v procesu mineralizacije kostnega matriksa.

Aminotransferaze so aktivne v prisotnosti KOENCIMA-  PIRIDOKSAL  FOSFATA.

NAHAJALIŠČE AST

 

KLINIČNI POMEN AST

NAHAJALIŠČE   ALT

KLINIČNI POMEN ALT

AMI – AST                                               ALT

max AST – v 18 – 24 h                      neznačilen pomen

normalizira – v 3 – 5 dneh

diagn.sensit.: 96%

diagn. specif. 86%

OBOLENJA H.B. TRAKTA

diagn.sensit.: 71%            diagn.sensit.: 83%

diagn. specif. 84%

 

AKUTNI VIRUSNI HEPATITIS

ALT   (> 50 x ­)

AST   ­

naraščanje encimov: 1 – 4 teden

normalizirajo se:  po 6 – 12 tednih

AST : ALT  < 1   (blaga poškodba hepatocitov)

AST : ALT  > 1   (močna poškodba hepatocitov)

nekroza

INFEKCIJSKI HEPATITIS

AST : ALT  < 1

TOKSIČNI HEPATITIS  (alkohol)

AST : ALT  > 2

CIROZA JETER

AST : ALT  > 1

HOLESTAZA

­ AST, ALT

TERAPIJA S HEPARINOM  (subkutano)

­ AST, ALT  (po 8h,  do 3x nad normalo)

INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA

­ AST, ALT  (do 5x nad normalo)

 

VPLIVI NA ¯ ­ AST

PREDANALIT. DEJAVNIKI:  nosečnost           ¯ AST

telesni napor

alkohol

hemoliza               ­ AST

stradanje

stres

podveza žil

ANALITIČNI  DEJAVNIKI:     oksalati           ¯ AST

piruvat

hemodializa      ­ AST

holestatiki

 

STABILNOST  AST  V  SERUMU:  do 7 dni na 4°C

 

ALKALNA   FOSFATAZA

 

 

NAHAJALIŠČE AF

 

KLINIČNI POMEN

 

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARIABILNOST LABOTATORIJSKIH REZULTATOV:

 

 

VZORČENJE – STANDARDNA  PRIPOROČILA

  1. čas odvzema   (med 7h – 9h dopoldne)
  2. 12 ur  po  obroku  in  redni  aktivnosti
  3. pred diagnostičnimi  in terapevtskimi  posegi

 

 

 

 

HEMOGLOBINI

Življenjsko pomembne molekule, ki spadajo med proteine.

Hemoglobinska molekula: globin in hem.

Globin  tvorijo ribosomi v citosolu eritrocitov.

Hem nastaja  v mitohondrijih in v citosolu v  nedozorelih  eritrocitih.

VRSTE HEMOGLOBINOV

BIOSINTEZA HEMA IN GLOBINA

 

KRIVULJE VEZAVE O2 NA MIO, Hb

– pomaknjena v levo

– mio ima večjo afiniteto do O2 kot Hb

– 50% nasičenje (0,2 kPaO2)

– 50% nasičenje (3 kPaO2)

– s stopenjsko vezavo O2 se veča afiniteta Hb do O2

VPLIVI NA VEZAVO O2

 

PRENAŠANJE O2

 

Hb PRI ODRASLEM ČLOVEKU

 

HEMOGLOBINOPATIJE

Avtosomno recesivne bolezni- talasemije.

Motena je sinteza a in  b verig zaradi

represije gena za posamezno verigo.

Posledica: tvorba nefunkcionalnega HbS,

spremembe v morfološki strukturi eritrocitov.

LAB DIAGNOSTKA

– polno kri:   odvzem v epruveto z EDTA antikoagulantom – vijolični zamašek

– serum:        odvzem v sterilno epruveto z gel separatorjem – rumen zamašek

TRANSPORTNI PROTEINI

Tretja najpomembnejša skupina proteinov.

Vloga: transport molekul, ki so vključene v energetski metabolizem in ostale fiziološke procese.

Transportni proteini so: lipoproteini, ceruloplazmin, transferin, albumin,..

 

OBRAMBNI PROTEINI

Četrta najpomembnejša skupina proteinov-

protitelesa (globulini tipa IgG, IgA, IgM).

Tvorba: plazma celice, ob stiku z antigeni.

Vloga: zaščita telesa pred okužbami z  bakterijami in virusi.

 

STRUKTURNI PROTEINI

So v celicah in organih namenjeni mehanski opori.

Strukturni proteini so: kolagen, keratin, ..

Strukturni proteini so tudi proteini citoskeleta: aktin, miozin, tubulin.