- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Psihiatrična zdravstvena nega vprašanja in odgovori 1.del

1. Prva faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza orientacije
– MS in B/V sta si ob srečanju tujca
– vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B/V sprejeti kot partnerja)
– ustvarjanje terapevtskega ozračja
– pomoč B/V pri orientaciji, informacije
– opazovanje in ocena B/V stanja
– identifikacija glavnega problema in skrbi B/V
– začetek B/V samoraziskovanja

2. Druga faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza identifikacije
– B/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
– odnos med MS in B/V se poglablja
– B/V se identificira z MS
– B/V išče rešitve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS

3. Tretja faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza interakcije
– B/V ima že jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
– B/V prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
– B/V išče informacije in izkorišča vse možne vire pomoči
– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B/V

4. Četrta faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza razrešitve
– B/V dela načrte za prihodnost, postavlja si nove cilje
– B/V prevzema odgovornost zase
– B/V se odpove identifikaciji in vlogi bolnika
– MS in B/V skupaj pregledata vse faze in oživita izkušnjo odnosa
– pregledata dosežene cilje in ovrednotita napredek

Vsebinske motnje mišljenja

– mišljenje je moteno in spremenjeno v svoji vsebini
– blodnje
– telepatska povezanost (oddajanje, odtegovanje in vsiljevanje misli)
– fobije, obsesije, prisilne misli, kompulzije
– ambivalenca
– samomorilnost
– hipohondrične in somatizacijske misli

– blodne misli – zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira
– ekspanzivne (prepričanje bolnika v svojo pomembnost)
– megalomanske (ekspanzivne, veličinske, imperialistične) – vezane na posvetno življenje (misli da je cesar, predsednik, izredno bogat, plementega porekla, ima izjemne talente, izjemne moči)
– religiozno-mistične – religiozna pomembnost prizadetega (misli, da je bog, prerok)
– depresivne – moralno področje, samoobtoževanje (prepričanje o manjvrednosti, da je nepopravljivo grešil, da je storil nekaj neopravičljivega)
– nihilistične (sveta ni več, nima več organov)
– preganjalne (prepričanje, da ga opazujejo, nadzorujejo, preganjajo, o zlih naklepih, smrtni nevarnosti)
– somatske (prepričanje, da je njegovo telo spremenjeno, nenavadno)
– nanašalne – blodnjava interpretacija (vse, kar vidi in sliši, se nanaša nanj)
– ljubosumnostne (obtoževanje partnerja)
– erotične

5. Nihilistične blodnje, kako vplivajo na TŽA prehranjevanje in pitje?

– vsebinska motnja mišljenja
– B/V ima absurdne ideje, da nima več imetja, zdravja, srca, prebavnih organov, da je mrtev
– lahko je pretirnao ješč ali pa odklanja hrano in pijačo
– MS ga spodbuja, oz. nahrani, če je potrebno (zdravstveno-vzgojno delo, razloži pomen redne prehrane, B/V se mora redno tehtati)

6. Hipohondrija, kako vplivajo na TŽA prehranjevanje in pitje?

– vsebinska motnja mišljenja
– B/V lahko misli, da je neozdravljivo bolan

7. Preganjalne blodnje, kako vplivajo na TŽA varnost?

– vsebinska motnja mišljenja
– B/V misli, da ga opazujejo, nadzorujejo, da imajo drugi zle naklepe, da je v smrtni nevarnosti
– nevarnost
– samomora (10 % B/V v začetni fazi, tudi v remisiji, ko dobro poznajo svojo bolezen)
– nasilja
– lahko
– pasivni – neopazni, zaprti vase, sovražni, nezadovoljni
– agresivni – kričijo, preklinjajo, imajo živahno mimiko in kretnje
– ukrepi
– varovanje drugih bolnikov
– približati se na miren način
– zaradi možnosti fizičnega nasilja, naj bi bila vsaj dva
– hitro moramo odreagirati – onesposobimo en čut (npr. nekaj na hitro vržemo v oči)
– če ga osamimo, ga privežemo na posteljo in pokličemo zdravnika, da lahko da medikamentozno terapijo
– moramo se veliko pogovarjati
– potrebno je ugotoviti vzrok, zakaj je do tega prišlo, da te napake ne bi ponovili

– lahko odklanja hrano, ker se boji, da je v njej strup, in vse mu smrdi
– jemo skupaj z njimi
– vsem razdelimo enako iz istega lonca
– hrano mu prinesejo svojci
– dobi hrano, ki je tovarniško zaprta
– o hrani se moramo z njim pogovarjati
– do njega moramo gojiti tudi čustveni odnos
– za mizo naj sedi z ljudmi, s katerimi rad komunicira

8. Imperialistične blodnje, kako vplivajo na TŽA varnost?

– vsebinska motnja mišljenja
– B/V misli, da ima izjemne talente, izjemne moči, da je plementega porekla, cesar, predsednik, izredno bogat

Formalne (oblikovne) motnje mišljenja

– moten je potek in izražanje misli
– pospešeno mišljenje – miselni tok poteka hitreje, asociacije so burnejše
– bolestna obširnost in dolgoveznost
– vrvežavost ali logorhea (potencirana tovrstna motnja): pretirana zgovornost z razrušenimi stavki – misli prehitevajo, so asociativne, vendar nelogično povezane
– upočasnjeno mišljenje
– zadrga: v mišljenju zgubi miselno nit, sredi pripovedovanja nenadoma obmolkne
– zavrtost v mišljenju: pretirana vsebinska obubožanost govorice, misli in ideje se porajajo težko in počasi, povedo samo nekaj besed in skoraj ne sestavijo stavka, pravijo, da imajo prazno glavo brez idej
– perseveracija: vračanje na isto misel – ponavljanje ene in iste vsebine, stavka, besede (patološko pri hujših okvarah možganov, propadanju duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko pri zaspanosti, alkoholiziranosti)
– inkoherentnost: vsebina govora je nepovezana in komaj razumljiva
– shizofrensko mišljenje
– značilne so miselna disociacija, simbolika in avtizem
– v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju
– zrahljane, nenavadne asociacije
– pojavljanje novih besed – neologizmi
– skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara), kjer je nemogoče slediti miselnim potem

9. Miselna zadrga, kako vpliva na TŽA komunikacijo?

– formalna motnja mišljenja (moten je potek in izražanje misli)
– upočasnjeno mišljenje
– B/V v pogovoru uporablja kratke stavke, sredi pripovedovanja obmolkne, ker izgubi miselno nit

10. Miselna zavrtost, kako vpliva na TŽA komunikacijo?

– formalna motnja mišljenja (moten je potek in izražanje misli)
– upočasnjeno mišljenje
– pretirana vsebinska obubožanost govorice – B/V pove samo nekaj besed in skoraj ne sestavi stavka

Motnje zaznavanja


– halucinacije – abnormne percepcije, brez identificiranih zunanjih dražljajev
– psevdohalucinacije – abnormne percepcije, vendar se zaveda njihove nersničnosti
– iluzije – opirajo se na resnične zaznave, vendar je njihovo dojemanje izkrivljeno
– depersonalizacija – doživlja spremembe v lastni osebnosti
– derealizacija – doživlja svet kot spremenjen, tuj

– halucinacije se pojavljajo na področju katerekoli senzorne modalitete
– olfaktorne – bolnik ima občutke nenavadnih vonjev
– slušne – bolniki poročajo o glasovih, zvokih, šumih
– akoazmi, fonemi, imperativne
– taktilne
– haptične – povezane z občutki na površini kože ali v dostopnih delih telesa
– cenestetične – bolnik ima popačene občutke o spremembah notranjih organov
– gustatorne – bolniki poročajo o neprijetnih okusih
– optične – bolnik vidi oblike, ljudi, stvari, ki realno niso prisotne

11. Imperativna halucinacija, kako vpliva na TŽA varnost?

– motnja zaznavanja
– B/V sliši glasove, ki mu ukazujejo, kaj naj stori
– predvsem vpliva na varnost, pa tudi na ostale TŽA (spanje, psihosocialne TŽA)
– B/V prihaja v konflikt, pogosto se odzove z jezo
– MS odstrani vse nevarne predmete iz njegove bližine

12. Prva intervencija ZN pri pacientih po poskusu samomora.

– stalni, 24 urni nadzor

13. Intervencije ZN pri pacientih s samomorilnim vedenjem.

– vprašati (odkrit pogovor – razbremenitev, uvid)
– poslušati (slišati, razumeti)
– oceniti suicidalno ogroženost (dejavniki tveganja, psihološki in telesni znaki)
– ukrepati, če je potrebno (nepretrgano varovanje, odstranitev nevarnih predmetov, sklenitev antisucidalnega pakta)
– spodbujati (k izražanju čustev, misli, k izvajanju življenjskih aktivnosti, k vključevanju v dejavnosti in skupine, k vzdrževanju in navezovanju stikov, k nadziranju telesnih funkcij)
– ne dajati vrednostnih sodb (ne zmanjševati problemov)
– pripraviti B/V na odpust (svojci)
– slediti B/V po odpustu (službe v skupnosti)

– ukrepanje
– 1. korak: psihološka pomoč
– 2. korak: zdravila in psihoterapevtska pomoč
– 3. korak: vzpostavitev stikov z drugimi
– 4. korak: napotitev k psihiatru
– 5. korak: napotitev v psihiatrično bolnišnico, na varovani oddelek.

14. Intervencije ZN pri pacientih z alkoholnim bledežem.

– nepretrgano varovanje
– stalna kontrola vitalnih funkcij
– izvajanje oz. pomoč pri vseh TŽA
– aplikacija predpisane medikamentozne terapije
– opravljanje laboratorijskih preiskav
– zdravstveno-vzgojno delo

– varnost (možnost poškodbe)
– osebna higiena
– nekontrolirano izločanje blata in urina
– močno znojenje
– stalna kontrola vitalnih funkcij (RR, pulz, dihanje, TT)
– pozornost na zaplete
– krvavitve iz požiralnika, želodca, črevesja
– morebitni epileptični napad
– pozornost na znake hipoglikemije (okvara jeter)
– skrb za zadosten vnos tekočin
– skrb za predpisano medikamentozno terapijo (umiritev)
– laboratorijske preiskave
– priprava na zdravljenje pod nadzorom po deliriju (delirij tremens se konča terminalnim spancem)

15. Prva intervencija ZN pri PVU fiksaciji s pasovi na posteljo.

– PVU – posebni varovalni ukrepi
– neposredni in stalni nadzor

16. Čustvena klima v družini, če je indeks izraženih čustev visok (če je nizek), kako vpliva na potek bolezni oziroma remisijo?

– nizek indeks izraženih čustev
– manj relapsa bolezni
– pozitivne pripombe
– toplina
– zaščiteno okolje

– visok indeks izraženih čustev
– več relapsa bolezni
– zgrešena komunikacija
– veliko kritičnih pripomb
– globalne ocene sovražnosti
– emocionalna hiperangažiranost (samožrtvovanje, hiperprotektivnost)
– prevelika mera identifikacije z B/V

17. Skupnostna skrb, kaj zagotavlja, kaj so cilji?

– načela dela SS
– je način razdeljevanja in povezovanja služb v korist uporabnikov služb za duševno zdravje
– namenjena je občutljivim posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami
– član tima prevzame odgovornost za posameznega B/V, deluje kot povezovalec, razdeljevalec pomoči različnih služb, zagovornik B/V, vzdržuje terapevtski odnos, spremlja B/V napredovanje in zdravje, načrtuje socialne in zaposlitvene dejavnosti
– usmeritve SS
– nepretrganost skrbi
– dostopnost služb
– prilagajati podporo potrebam uporabnikov
– omogočati neodvisnost
– organizatorji so odgovorni za svoje delo

– naloge SS
– najti tiste, ki potrebujejo pomoč
– ugotoviti, kakšne so njihove potrebe
– oblikovati ponudbe – katere službe potrebujejo
– koordinirati razdelitev pomoči
– preverjati zadovoljnost uporabnika
– oceniti učinkovitost služb
– prilagajati oblike skrbi

– SS zagotavlja
– stalna skrb na B/V domu
– krizni posegi
– dnevni centri
– stanovanjske skupine
– zaposlovanje
– skupine za samopomoč
– izobraževanje
– zagovorništvo
– svetovanje

– SS omogoča
– vpliv na lastno življenje
– aktivno vključevanje
– skrb za kakovost odnosov
– razvijanje individualnosti
– integracija
– zagovorniški odnos
– okolje
– osebje

– cilji SS
– izboljšati kakovost življenja B/V in njihovih svojcev
– doseči največjo možno samostojnost in podporo lastne socialne mreže
– zmanjšati občutek stigmatizacije
– zmanjšati število hospitalizacij; tudi prisilnih
– skrajšati čas hospitalizacije
– olajšati vključevanje v vsakdanje življenje in zaposlovanje
– aktivno preživljati prosti čas