- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Psihologija in komunikacija v zdravstveni negi 2014

  1. 1.       Enosmerna komunikacija

Enosmerna komunikacija je, ko pošiljatelj odda sporočilo, prejemnik ga sprejme, vendar nanj ne odgovori.

  1. 2.       Dvosmerna komunikacija

Dvosmerna komunikacija je, ko pošiljatelj odda sporočilo, prejemnik ga sprejme in nanj odgovori.

  1. 3.       Kaj povzroča šum?

Percepcija, jezik, semantika, osebni interesi, čustva, hitrost misli, problemi s sluhom, modulacija besed, stavka, obseg pozornosti, okolje (hrup), vnaprej ustvarjeno mnenje ali predsodek

  1. 4.       Kateri so šumi?

–          mehanični šum: hrup, slabša vidnost, …

–          semantični šum: ovira razumljenost sporočila z vidika pošiljatelja

–          psihološki šum: gre za razlike v miselni naravnanosti pošiljatelja in prejemnika sporočila

 

  1. 5.       Kateri so kanali neverbalne komunikacije?

 

  1. 6.       Kako je komunikacija in govorica telesa (gibi, drža)

Gibi in drža telesa usmerjajo in vodijo komunikacijo: dopolnjujejo in nadomeščajo besed; popravljajo povedano, tako da bolj ustreza misli; k izražanju čustev (namerno ali nenamerno); pudarjanje tistega, kar z besedami nismo mogli dovolj izraziti; govorica gluhih.

  1. 7.       Komunikacija in dotik

ü  Dotik je močna in kompleksna oblika sporazumevanja.

ü  V družbenih situacijah je jezik dotika v rabi za izražanje cele vrste sporočil.

ü  Za izražanje strinjanja, všečnosti, privlačnosti, za poudarjanje govora, izražanje moči so v rabi različni dotiki.

ü  Celo najbolj bežen dotik ima lahko dramatičen vpliv na naše zaznave in medosebne odnose.

 

  1. 8.       Komunikacija in osebni prostor?

osebna razdalja: 45 cm – 1 m: za prijatelje in znance, tipična za bližnjo komunik. – tudi za zdr. delavca pri delu

  1. 9.       Parafraziranje, povzemanje, spraševanje

parafraziranje: je enostavno povzemanje, kar je drugi rekel, z našimi besedami

ü  najboljša pot parafraziranja je dobro poslušati kar drugi govori

ü  parafraziranje pogosto tako preide v navado, izgleda lahko, a ni

ü  natančno ponoviti misli in čustva, ki jih je izrazil sogovornik

ü  sogovornik se mora strinjati, da je hotel točno to izraziti

povzemanje: izpostavi pomembne ideje, dejstva ali podatke, kar omogoči temelje za nadaljno diskusijo

ü  oseba, ki povzema moora pozorno poslušati, da lahko organizira informacije sistematično

ü  koristno je poudariti bistvene točke

spraševanje: dva glavna tipa vprašanj sta:

  1. 1.       zaprta vprašanja:

ü  zahtevajo kratek da/ne odgovor ali odgovor z eno besedo

ü  uporabljajo se, ko želimo precizen, hiter odgovor

ü  v drugih primerih inhibirajo misli

  1. 2.       odprta vprašanja

ü  pomenijo povabilo k razlagi odgovora

ü  tipična vprašanja se začnejo z »kako«, »kaj« in »zakaj«

 

  1. 10.   Katere so najpogostejše ovire verbalne komunikacije med pacientom in MS?

osebnost, jezik, izobrazba, težave z izražanjem, čustveno stanje med pogovorom, prevelika pričakovanja do zdravnika in zdravljenja, odnos do bolezni, predsodki, vrednote, stališča, odpori, odnos do medicinskega osebja, bolnikov odpor, okoliščine, nepoučenost (bolnika), neobveščenost (zdravnika), omejene možnosti zaradi bolezni, utrujenosti, bolečin, …

  1. 11.   Ali je molk komunikacija? Kdaj je in kdaj ne?

Molk je komunikacija, dokler si v komunikacijskem polju.

  1. 12.   Kaj so socialne, psihološke transakcije? (razloži nivo)

Socialni nivo komunikacije: nivo eksplicitnih, razvidnih sporočil (pogosto izraženo verbalno)

Psihološki nivo komunikacije: nivo implicitnih, prikritih ali dobro skritih spor. (pogosto izraženo neverbalno); zaradi skritega psihološkega nivoja komunikacije se imenujejo skrite ali ulteriorne

  1. 13.   Specialna transakcija

indirektna transakcija in karambol transakcija

  1. 14.   Indirektna transakcija

–          pogoj: v komunikacijskem polju vsaj 3 osebe

–          socialno sporočilo à namenjeno osebi C

–          psihološko sporočilo à namenjeno osebi B

–          v profesionalnih odnosih se izogibamo indirektnim transakcijam, komunikacija naj bo direktna

–          umišljena indirektna transakcija: ko si ljudje umišljajo, da je sporočilo namenjeno njim

 

  1. 15.   Karambol transakcija

ü  oseba A pošilja sporočilo osebi C, ki ni v komunikacijskem krogu preko osebe B

ü  so vedno zelo problematične

ü  v primeru, da dobiš karambol informacijo jo preveri pri osebi A preden zaključuješ

 

  1. 16.   Tangenta in bloki (primeri)

SPOMIN

  1. 1.       Proces pomnjenja

 

  1. 2.       Senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin (primer)

senzorni spomin: dražljaji iz okolja (zvoki, podobe)

kratkoročni sp.: zapomnimo si lahko 7 ± 2 številke, črke, predmete

dolgoročni sp.: organizirane pomenske mreže, splošno znanje, spretnosti (povežemo določeno sliko s črko)

 

  1. 3.       Človek je pred operacijo anksiozen, kakšen bo njegov spomin, pozornost.

Njegov spomin bo samo senzorni zaradi stresa in skrbi. Tudi nivo pozornosti bo majhen zaradi skrbi zaradi op.

 

  1. 4.       Učinek prvega in zadnjega

Raziskave so pokazale, da si največkrat zapomnimo prvo in zadnjo besedo, sliko, predmet, črko,…

 

  1. 5.       Ebbinghausova krivulja pozabljanja

Ebbinghaus je odkril, da največ kar se naučimo, pozabimo v prvih 20 minutah (55%). Nato pozabimo veliko tudi v prvih devetih urah, kasneje pa, če tega znanja ne ponavljamo, bomo po 31 dneh imeli le še 20% tega znanja.

 

  1. 6.       Podsistemi dolgoročnega spomina

 

a)      deklarativni: zavestni priklic

–          sistematični: dejstva, splošno znanje

–          epizodični: osebne izkušnje

 

b)      nedeklerativni: nezavedni priklic

–            proceduralni: spretnosti

–            dispozicije: klasično pogojevanje

 


 

TEMELJI DUŠEVNEGA DEDOVANJA

 

  1. 1.       Kaj nas določa?

 

Interakcija med dednostjo in okoljem oblikuje osebnost.

 

  1. 2.       Študije dvojčkov

–          primerjava enojajčnih z dvojajčnimi dvojčki (prvi gentsko identični, drugi 50% sorodni)

–          razlike gredo na račun vplivov dednosti

–          primerjava dvojčkov, ki rastejo skupaj in dvojčkov, ki rastejo ločeno (enmako in različno okolje)

–          razlike gredo na račun vplivov okolja

 

  1. 3.       Adopcijske študije

–          primerjava koleracij posvojencev z biološkimi starši in koleracij posvojencev z adoptivnimi starši

–          razlike spet pokažejo vpliv dednosti (posvojenci kažejo višje koleracije z biološkimi starši) in okolja (višje koleracije z adoptivnimi starši)

 

  1. 4.       Okolje

Od naravnega okolja je človek eksistenčno odvisen, od družbenega pa je tudi močno odvisen razvoj osebnosti.

 

  1. 5.       Pri katerih lastnostih je jakost večja?

Pri genetskih vplivih, kjer se jakost s starostjo poveča.

 

  1. 6.       Kaj govorijo nesocializirani otroci?

Nesocializirani otroci kažejo pomanjkanje socialnega okolja pri razvoju osebnosti. Govorijo besede in stavke, ki jih slišijo v okolju.

 

  1. 7.       Samodejavnost

ª  z lastno aktivnostjo presega dejavnike okolja in s tem odločno vpliva na razvoj genetskih zasnov (oz. lahko vpliva na to, v kolikšni meri se bodo razvili)

ª  bistvo samodejavnosti je zmožnost človeka, da se zavestno odloča, svobodno izbira in da v skladu s svojimi odločitvami tudi ravna

ª  samodejavnost je obnašanje, spodbujeno na podlagi lastnih pobudb in odločitev

ª  zavestno usmerjanje in spodbujanje dejavnosti

ª  temeljni model: načrt à voljna/hotna odločitev à izvedba in kontrola izvrševanja

 


 

ČUSTVOVANJE

 

  1. 1.       Na kakšen način se čustev učimo

ü  s posnemanjem (modelno učenje)

ü  s klasičnim pogojevanjem (naučimo se čustveno reagirati na nek nevtralni dražljaj, ker se je dalj časa povezoval z dražljajem, ki pa vzbuja ta čustva)

ü  instrumentalno učenje (naučimo se tistih vedenj, ki so v okolju povzročila željeni učinek oz. prijetno posledico)

 

  1. 2.       Afekti in razpoloženje

čustvo

razpoloženje

afekt

veselje

zadovoljstvo

evforija

 

 

 

  1. 3.       Razvoj čustev pri novorojenčku
  2. Nediferencirano čustveno stanje splošnega vzburjenja (nasmešek, neugodje, ugodje):

–          ugodje: ko ima zadovoljene biološke potrebe (hrana, stimulacija)

–          neugodje: ko so te potrebe frustrirane ali ob bolezni ali bolečini

 

  1. Temeljna osnovna čustva: od 2., 3. meseca naprej (žalost, previdnost, strah, jeza, …)

 

  1. Sestavljena čustva: po 1. letu (zadrega, ljubosumje, sram, ljubezen); čustva samozavedanja se pojavijo v 2., 3. letu starosti (zadrega, zavist, ponos, sram)

 

  1. 4.       Fiziološke osnove čustev

–          čustva so tesno povezana s fiziološkimi procesi

–          fiziološke spremembe pri čustvih, ki aktivirajo organizem (strah, jeza) so posledica aktiviranja simpatičnega dela avtonomnega živčnega sistema

–          vse te spremembe kažejo na prvotno nagonsko funkcijo čustvenega vzburjenja, to je  priprava organizma povečano učinkovitost – beg ali boj reakcija

 

  1. 5.       Kako jih izražamo (introspektivno / ekstraspektivno)

ª  introspektivno: čustva doživljamo preko treh komponent vrednostna, jakostna, aktivnostna

ª  ekstraspektivno: čustva izražamo preko drže telesa, kretenj, obrazne mimike, fizioloških telesnih reakcij (potenje, globoko dihanje, razširjene zenice, …)

 

  1. 6.       Primarne funkcije emocij

–          prilagoditvena: osnovna funkcija

–          motivacijska: motiviranje k določenemu cilju

–          aktivacijska: aktiviranje organizma (čustvo strah in jeza imata to funkcijo)

–          komunikacijska: sporočanje notranjih stanj

 

  1. 7.       Čustvena zrelost
  2. USTREZNOST ČUSTVENEGA REAGIRANJA GLEDE NA SITUACIJO

–          glede na kulturna pravila

–          glede na funkcionalnost čustev v določeni situaciji (intenzivnost in trajanje)

 

  1. RAZNOLIKOST ČUSTEV

–          sposobnost doživljanja in izražanja različnih čustev, tako prijetnih/neprijetnih) kot enostavnih/kompleksnih

 

  1. USTREZEN NADZOR NAD ČUSTVI

–          obe skrajnosti sta neugodni, tako pretirana nezmožnost nadzora, kot tudi pretiran nadzor oz. zaviranje čustvene energije (čustev, ki jij ne izražamo ali ne občutimo, jih tudi ne obvladujemo)

 

  1. 8.       Kaj je pomembno in značilno pri čustvih bolnikov

–          čustvovanje bolnikov je spremenjeno, prevladujejo negativna čustva

–          zamaskiran strah, žalost, obup

–          odraža se v jezi, sitnarjenju, nerganju, nezadovoljstvu

–          prekrivanje dejanskih čustev zaradi sramu, ponižnosti, nesamostojnosti

 

+      obdržati upanje v stresni situaciji

+      omogočiti čustveno razbremenjevanje – sproščanje jeze in obupa

+      sprejeti dejstva in stanje ob bolezni ter se pomiriti s prognozo

 

 

STRES

  1. 1.       Dva obraza stresa, pozitivni stres?

–          distres: kadar je posameznik premalo ali preveč obremenjen, zato se njegovo počutje poslabša (neg.stres)

–          eustres: kadar posameznik doživlja ravno tolikšno stopnjo stresa, da se počuti motiviranega in izzvanega, da nekja naredi (poz.stres)

 

  1. 2.       Temeljni model stresa (GAS)?

splošni adaptacijski sindrom – GAS

 

fazni potek stresa:

–          faza alarma: podfaza šoka, pofaza protišoka

–          faza odpora

–          faza izčrpanosti

 

  1. 3.       Stresne reakcije?

 

  1. 4.       Fiziološke reakcije?

 

  1. 5.       Telesna odzivnost in fizični simptomi dolgotrajnega stresa?

ª  prehlad, gripa

ª  alergija, kožni izpuščaji

ª  prebavne motnje, bolečine v želodcu

ª  slabost, bruhanje, glavobol

ª  bolečine v križu

ª  znojenje

ª  motnje spanja

ª  problemi s težo, povečan RR

ª  izguba interesa za spolnost

ª  menstrualne nepravilnosti

  1. 6.       Psihološka odzivnost in psihološki simptomi  dolgotrajnega stresa?

EMOCIONALNI SIMPTOMI:

anksioznost, apatija, depresija, razdražljivost, nezadovoljstvo, izoliranost, odrinjenost, ujetost, negotovost, jeza, obsedenost

KOGNITIVNI SIMPTOMI

težave s koncentracijo, katastrofalno mišljenje, pozabljivost, pretirana kritičnost, nesposobnost      dokončanja nalog, povečano število napak, slabo presojanje

 

  1. 7.       Vedenjska odzivnost in vedenjski simptomi dolgotrajnega stresa?

izogibanje, pretiravanje, težave z urejevanjem samega sebe, poslabšanje mesebojnih odnosov, problemi z avtoriteto, izogibanje nalogam, zahajanje v ekstreme

 

  1. 8.       Zakaj je stres rizični dejavnik, epidermičnost?

 

epidermičnost stresa: več kot ⅔ obiskov zdravstvenih ustanov na račun stresa

 

  1. 9.       Pomembna obolenja povezana s stresom

SRCE IN OŽILJE: koronarna srčna bolezen, zvišan RR, možganska kap, migrena

PREBAVILA: prebavne motnje, čir na želodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdraženega črevesja

DRUGE BOLEZNI: sladkorna bolezen, rak, astma, spolne težave, pretirana ješčnost, glavoboli

 

CCelostni model stresa, kaj upošteva?

Upošteva zunanje stresorje, notranje zahteve in pritiske, zaznavanje in zaznavo ocenjevanje, pretekle izkušnje, stališča, prepričanja, vrednote, rizične in ranljivostne dejavnike.

 

Izid vsega tega so posledice stresa: simptomi in obolenja.

 

11Kaj so psihosomatska obolenja, naštej jih

Stres deluje na imunski sistem, prek njega pa na obolenja, tako infekcijska kot neinfekcijska.

To so: astma, ulkus, diabetes, kardiovaskularna obolenja, hipertenzija, miokardni infarkt.

 

12Kaj je izgorevanje

–          postopno in trajno izgubljanje zadovoljstva in energije za delo

–          posledice stresne delovne preobremenjenosti, zlasti kroničnega stresa

 

1.st.: izčrpanost à 2.st.: ujetost à 3.st.: sindrom adrenalne izgorelosti à 4.st.: adrenalni zlom

 

13Učinkovito in manj učinkovito proti stresu

učinkovito: emocionalna razbremenitev, miselna analiza, iskanje informacij in socialne opore

neučinkovito: zatiranje čustev, zapiranje vase, pasivni odnos, vdanost v usodo, pretirana odvisnot od zdr. os.

 

14Spoprijemanje s stresom

 

  1. 15.   Kako osebnost vpliva na soočanje s stresom (posredno, neposredno)

neposredni vpliv: osebnostne lastnosati povzročajo stres, stres povzroča osebnostne lastnosti

posredni vpliv: osebnost vpliva na druge faktorje, povezane s stresom (npr. izbiro poklica), osebnost vpliva na soočanje s stresom

 

16 Osebnostni konstrukti povezani z zdravjem

¤  temeljne osebnostne lastnosti (nevroticizem, vestnost)

¤  optimizem

¤  osebnostna čvrstost

¤  internalnost – ekstremalnost

¤  tip A, B in C vedenja

 

Kako delujejo??

–          vplivajo na oceno stresne situacije, ta pa na izid soočenja s stresom

–          vplivajo na učinkovitost samih načinov soočanja

–          povezani so z genetskimi faktorji in predstavljajo dispozicijsko odpornost na stres

 

17Lokus kontrole glede zdravja

Posameznikovo prepričanje kdo ali kaj nadzira njegovo zdravje:

–          Zunanji lokus kontrole: če je prepričan, da je njegovo zdravje odvisno od vedenja drugih oseb, usode

–          Notranji lokus kontrole: če je prepričan, da je zdravje odvisno od njega, njegovega vedenja

 

 

18 Osebnostna čvrstost (3 lastnosti)

 

lastnost

Č=čvrsta osebnost

Š=šibka osebnost

angažiranost

problema se lotijo aktivno

so pasivni

izzvanost

oviro jemljejo kot izziv

oviro jemljejo kot grožnjo

občutenje nadzora oz. kontrole

notranji nadzor nad dogodki

zunanji nadzor

 

19 Zakaj čustvena opora zmanjšuje stres

Ker verjamemo, da nekdo skrbi za nas in nas ima rad; nas nekdo spoštuje in ceni; nekomu pripadamo