- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Računalništvo in informatika v zdravstvu

INFORMACIJ.

sintezo, upravljanjem in komuniciranjem zdravstvenih informacij.

 

informatika kot znanstveno področje, ki se ukvarja s shranjevanjem, priklicem, s prenosom in optimalno uporabo biomedicinskih podatkov, informacij in znanja z namenom reševanja problemov in sprejemanja odločitev.

matematike, statistike, biologije, kemije, organizacije in upravljanja.     1.2. Informatika v zdravstveni negi

sestram v pomoč pri njihovem delu: – zdravstveni negi, – upravljanju in odločanju, – lastnem izobraževanju, – informiranju varovancev in bolnikov, – raziskovalnem delu.

tehnologija.

Podatek in informacija:

 

podatkom. Podatki so torej neke vrste “surovina” za informacijo.

Lastnosti informacij:

katerih je informacija nastala (GIGO).

Znanje in modrost:

pravil, pravila spreminjamo, dopolnjujemo in dodajamo nova

 

 

– Izvajalni informacijski sistem, – Informacijski sistem za podporo odločanju.

dogodki, ki ustvarjajo ali spreminjajo podatke, shranjene v informacijskem sistemu (npr. sprejem bolnika, odprtje bolniškega lista, izdaja recepta).

 

– analogne, – digitalne, – hibridne.

 

računalnik lahko takšne podatke obdela in shrani. Kodi

Danes najbolj uporabljen na osebnih računalnikih je Unicode.   Številski sistemi

Četrta generacija

Moorov zakon

Peta in šesta generacija

Pomembnejši mejniki v zadnjih 20. letih

število uporabnikov spleta in vsebin, ki so na voljo na spletu.

Uporaba računalnikov v zdravstvu

2.2. Kategorije računalnikov

pomnilno, ki med seboj usklajeno delujejo.   Kategorije računalnikov

– superračunalnike (angl. supercomputer), – velike oz. osrednje računalnike (angl. mainframe), – delovne postaje (angl. workstation), – osebne računalnike (angl. personal computer, PC) – omrežne računalnike oz. lahke odjemalce (ang. Network computer, thin client).

Superračunalniki

preizkušanje orožja, obdelava in analiza podatkov v seizmologiji, simulacije avtomobilskih trkov, itd.)

Veliki računalniki

centralizirano obdelavo podatkov in vzdrževanje velikih podatkovnih baz, skratka obdelavi velikih količin podatkov.

Delovne postaje

Osebni računalniki

– namizni (imamo jih doma in po službah na stalnem mestu), – prenosni – laptop, notesniki (so načrtovani tako, da jih lahko prenašamo), – ročni (zelo majhni; običajno se uporabljajo za specifične aplikacije, vendar se njihova funkcionalnost lahko približa namiznim) – PDA (Personal Digital Assistant) je ročni računalnik velikosti dlani, ki namesto tipkovnice kot vhodno napravo uporablja elektronsko pero in uporabniku služi kot beležnica, koledar ter kot brezžična komunikacijska naprava. – Razvoj gre v smeri zlivanja funkcij sodobnih mobilnih telefonov s funkcijami dlančnikov oz. PDA. Omrežni računalniki

STREŽNIK

računalnikov.

2.3. Von Neumannov model računalnik

– CPE (centralna procesna enota, procesor), – notranji (glavni, primarni, sistemski) pomnilnik, – vhodno-izhodni sistem na katerega so priključene naprave.

CPE

– ALE (Aritmetično-logična enota), ki izvaja aritmetične in logične operacije, – kontrolna enota, ki nadzoruje in usklajuje delo CPE, – registri so namenjeni začasnemu shranjevanju ukazov in podatkov.

– prevzemna faza (prevzem ukaza), – izvršitvena faza (izvrševanje ukaza).

– Pomnilnik RAM (Random Access Memory) oz. Delovni pomnilnik; – Pomnilnik ROM (Read Only Memory) oz. Bralni pomnilnik.

Vhodno-izhodni sistem

– vhodne naprave omogočajo vnos podatkov v računalnik (tipkovnica, miška, optični čitalec, analogno/digitalni pretvornik, itd.) – izhodne naprave omogočajo prikazovanje rezultatov obdelav (monitor, tiskalnik, risalnik, digitalno/analogni pretvornik, itd.) – vhodno-izhodne naprave, ki delujejo kot vhodne in kot izhodne naprave (modem, dotikalni zaslon; naprave, ki omogočajo shranjevanje podatkov, itd.) Naprave za hranjenje podatkov

napravah pa te razlike ni in je oboje združeno (disk, USB ključi, pomnilniške kartice).

polprevodniška tehnologija.

 

zapisovalnik.

  Robotizirane knjižnice nosilcev podatkov

Druge zunanje naprave

rezultatov obdelav.

Tiskalniki

kakšen drug medij.

Monitorji

elementi slike – piksli.

Miške Tipkovnice

  1. Programska oprema računalnika

omogoča uporabnikom, da uporabijo računalnik za svoje specifične potrebe.

znatno presega znesek za nakup strojne opreme.

– Načrtovanje in izdelava PO je umsko delo, ki se le redko da avtomatizirati; – PO zahteva vzdrževanje; – PO je danes zelo kompleksna in njen razvoj zahteva sodelovanje množice programerjev v obdobju nekaj let. Možnosti za napake v PO so velike, zato so potrebna obsežna testiranja in iskanja napak.

računalniku, ne glede na njihovo funkcijo.

Vrste programske opreme: a)sistemska programska oprema:

grafične kartice, itd. potrebuje gonilnik, napisan oz. prilagojen tisti napravi.

3.2. Operacijski sistem

sisteme na: ukazne in grafične.

– ikon, ki nadomeščajo ukaze. Osnovne funkcije operacijskega sistema delimo na: Upravljanje s procesorjem

Upravljanje s pomnilnikom

opravilom, ki se izvajajo.

obsežnosti ne morejo v celoti naložiti v notranji pomnilnik. V tem primeru se program nahaja na zunanjem pomnilniku (disku), v notranji pomnilnik pa se prenašajo samo tisti deli programa, ki se trenutno izvajajo. Upravljanje z zunanjimi enotami

sistemih pa mora OS poskrbeti, da si uporabniki zunanje naprave delijo, tako da je dostop do njih čim hitrejši in čimbolj racionalen.   Upravljanje z datotekami

– da se datoteke zapisujejo na prosta mesta na nosilcu, tako da je prostor čimbolj ekonomično izkoriščen; – da je dostop do datotek za uporabnika preprost, pregleden in hiter.

– ASCII datoteka, Podatkovna datoteka, Datoteka z dokumentom, Datoteka s preglednico, Datoteka s spletno vsebino, Programska datoteka v izvorni kodi, Programska datoteka v izvršni kodi oz. izvršljiva datoteka), Slikovna datoteka, Zvočna datoteka, Video datoteka.

(direktorije, imenike).

Kateri operacijski sistem uporabljam?

– Nekateri operacijski sistemi so vezani na vrsto procesorja, drugi pa delujejo na več procesorjih. – Namenski programi so razviti za določen operacijski sistem in se ne morejo uporabljati na drugem operacijskem sistemu, lahko pa je isti namenski program razvit za več operacijskih sistemov. – Izbor operacijskega sistema je odvisen od tega, kakšne namenske programe želimo uporabljati in kakšne podatke obdelovati.   Najbolj razširjeni OS

Windows in Apple Mac OS (v Sloveniji redkeje).

odprtokodna različica LINUX. Operacijski sistem Windows

 

priključitev v internet, omogoča avtomatsko namestitev nove strojne opreme (t.i. plug-andplay), itd.

Organizacija datotek v OS Windows

pripono, ki vedno ni obvezna, običajno 3 znaki.

: / \ * | < > ? “

Kaj vse lahko počnemo z datotekami?

– Ustvarjamo, poimenujemo, shranjujemo; Kopiramo, prestavljamo, brišemo; Prikličemo in spreminjamo; Prikažemo, tiskamo, predvajamo (zvočne in video) Izvajamo (programske); Nalagamo na svoj ali oddaljen računalnik po omrežjih; Uvažamo; Zaščitimo z gesli, da omejimo dostop do vsebine datoteke; Stiskamo (angl. compress).   Lastništvo in različice programske opreme

– dve števili, ločeni s piko (npr. DOS 6.0, DOS 6.2) – letnica uveljavitve na tržišču (npr. Windows 98, Windows 2000) – črkovna ali besedna oznaka (npr. Windows XP, Windows Vista)

3.3. Izdelovanje PROGRAMSKE OPREME

programiranje.

obdelajo podatki. Faze razvoje PROGRAMSKE OPREME

  1. opis problema;
  2. analiza problema;
  3. groba zasnova programa (določitev algoritma);
  4. podrobna zasnova programa;
  5. pisanje programske kode;
  6. preskušanje in popravljanje napak v programu;
  7. dokumentiranje programa.

Prevajalniki, zbirniki, povezovalniki

Prevajanje opravljajo prevajalniki.

Programiranje in programski jeziki (nad.)

 

3.4. Aplikacijska programska oprema

3.4.1. Urejevalniki besedil

opreme.

Funkcije urejevalnikov besedil

  1. Pisanje (vnos) besedila

– Besedilo pišemo z uporabo tipk z znakovno-številskega dela tipkovnice. – Pri pisanju kazalec besedila ob napolnitvi trenutne vrstice, samodejno preskoči v naslednjo.

  1. Oblikovanje besedila

– Oblika besedila je določena z več parametri, najbolj opazna sta velikost (npr. A4) in lega strani (pokončno, ležeče), sledijo odmiki besedila od robov strani (levi, desni, gornji in spodnji rob). – Oblika je odvisna tudi od pisave (nabor znakov) in velikosti pisave, ki je lahko tudi krepka, poševna ali podčrtana. – Obliko določa tudi način poravnave odstavkov, razmak med vrsticami, itd.

  1. Operacije nad delom dokumenta

– V to skupino štejemo operacije, ki omogočajo prestavljanje, kopiranje in brisanje določenega dela dokumenta. – Nad delom dokumenta pa lahko naredimo še kaj drugega, npr. spreminjamo oblikovne parametre, itd.

  1. Iskanje in zamenjave

– Ta funkcija omogoča, da po besedilu iščemo in tudi samodejno zamenjujemo besede ali fraze.

  1. Tiskanje dokumenta

– omogoča, da dokument natisnemo na papir, folije ali kakšen drug medij.

  1. Shranjevanje dokumenta

– Ta funkcija omogoča, da napisan, urejen in oblikovan dokument shranimo v datoteko na enega od nosilcev podatkovza kasnejšo uporabo.

  1. Priklic dokumenta

– Dokument, shranjen v datoteki na nosilcih podatkov, prikličemo, če ga želimo pogledati ali spreminjati.

  1. Preverjanje črkovanja in slovnice

– Za samodejno odkrivanje tipkarskih napak in napačnih stavčnih konstruktov, urejevalnik ponuja možnost preverjanja črkovanja in slovnice v enem ali več jezikih. Bolj poznani urejevalniki besedil – Microsoft Word, – OpenOffice Writer, – Corel WordPerfect, – Google Docs. Pomembnejša opravila za osnovno delo v UB

– orodja za risanje; – orodja za izdelavo in oblikovanje preprostih grafikonov; – orodja za izdelava serijskih dokumentov oz. spajanje dokumentov.   Prikaz oblikovnih oznak

uporabljajo na enak način kot pisalne stroje (nov odstavek, nova stran, ipd.)

(Pokaži / skrij) 3.4.2. Programi za delo s preglednicami Programi za delo s preglednicami so namenjeni obdelavi in grafični predstavitvi številskih podatkov. Pomembnejši koncepti, na katere naletimo pri delu s preglednicami, so:

EXCEL

števke od 0 do 9 . , : + – % / E e

sistemske, funkcije za delo s podatkovnimi bazami.

naslavljanja oz. sklicevanja: absolutno, relativno, mešano.

=ime_funkcije (argument1 ; argument2 ; … ; argumentn)

=SUM(A1; PRODUCT(A2; A3))

=AVERAGE() =MIN() =VAR(), =VARP() =MAX() =STDEV(), =STDEVP() =SUM()

=AND() =FALSE() =OR() =TRUE() =NOT() =IF()

=AND(arg1; arg2;…; argn)

=OR(arg1; arg2;…; argn)

FALSE, če je argument izpolnjen. =NOT(arg)

TRUE. =TRUE()

FALSE. =FALSE()

pogoj izpolnjen in drugo vrednost, če ni izpolnjen =IF(pogoj; vrednost, če je pogoj izpolnjen; vrednost, če pogoj ni izpolnjen)

– stolpčnimi, – palični, – črtnimi, – tortnimi, – kolobarnimi, – ploščinskimi, itd. Poleg izbire ustrezne vrste in podvrste grafikona, moramo pri delu z grafikoni določiti še naslednje parametre:

Podatkovne baze

 

– Podatki so integrirani, tako da je redundanca čim manjša. – Iskanje informacij je zelo hitro. – Podatki v elektronski obliki zavzamejo fizično manj prostora. – Poleg besedne, številske ter slikovne informacije lahko shranjujemo tudi zvočne in video zapise. – Podatkovno bazo lahko hkrati uporablja več ljudi. – Podatkovne baze podpirajo dostop in delo z njimi na daljavo.   DBMS – Database Management System

uporabniku ustvarjanje in vzdrževanje podatkovne baze ter pridobivanje informacij iz nje.

Vrste DBMS Najpogosteje se danes srečujemo z naslednjimi vrstami sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami: – Mrežni (angl. network) DBMS, – Relacijski (angl. relational) DBMS, – Objektno usmerjeni (angl. object – oriented)   Objektno usmerjeni DBMS

kompleksnimi podatkovnimi strukturami v večpredstavnostnem okolju.

 

ločimo med: – centraliziranimi podatkovnimi bazami in – porazdeljenimi oz. Distribuiranimi podatkovnimi bazami.   Centralizirane podatkovne baze (nad.)

omrežju). Porazdeljene podatkovne baze (nad.)

4.1. Osnovni pojmi v računalniških komunikacijah in omrežjih Komunikacijski model

Računalniško omrežje (nad.)

opremo za podporo komunikaciji, ki sta/so povezani s komunikacijskim medijem.

– skupna raba sistemskih sredstev, – skupna raba programske opreme, – skupna raba podatkov. Komunikacijski mediji v računalniških omrežjih – žične povezave:

– brezžične povezave:

– mikrovalovne usmerjene povezave, – mikrovalovne satelitske povezave,

– radijske povezave večjega dosega, – radijske povezave kratkega dosega: » Wi-Fi, » Bluetooth,

prisluškovanja.

Vrste omrežij glede na krajevni obseg

– osebnimi omrežji (Personal Area Network) – lokalnimi oz. krajevnimi omrežji (Local Area Network), ki povezujejo računalnike na razdalji nekaj km – mestnimi omrežji (Metropolitan Area Network), ki povezuje računalniki na razdalji nekaj 10 km. – prostranimi omrežji (Wide Area Network), ki povezujejo računalnike na večjih razdaljah.   Vrste omrežij glede na pravico uporabe

– javnimi omrežji, katerih storitve lahko uporabljajo vsi in – privatnimi omrežji, ki jih lahko uporabljajo zaposleni in njihove stranke (v podjetjih, bankah in ustanovah).   4.2. Svetovno omrežje internet

V razvoju interneta je zaznati 4 obdobja: • zgodnje obdobje,

Načini dostopa do interneta

– po krajevnem omrežju in posebni komunikacijski napravi, usmerjevalniku, po najeti liniji; – po klicni liniji; – po kabelski povezavi; – po xDSL povezavi; – po brezžični povezavi. Komunikacijski protokol TCP/IP

Naslavljanje v internetu

iz 4 števil, ločenih s piko kot npr.: 193.2.110.67

System – DNS), ki je sestavljeno iz več besed, ločenih s piko kot npr.: manus.vsz.uni-lj.si

com podjetje, edu izobraževalna institucija, mil vojaška institucija, gov vladna institucija net ponudniki omrežnih storitev, int mednarodna organizacija   4.3. Informacijske storitve interneta   TELNET

terminal na oddaljeni računalnik in na njem delamo, seveda če imamo dovoljenje za to.

FTP (File Transfer Protocol)

Elektronska pošta Svetovni splet       4.4. Omrežna varnost

spreminjanjem in uničenjem.

Vrste zlorab Zlorabe, ki ogrožajo varnost informacij, delimo v naslednje kategorije:

Tehnike zlorab pa se delijo na:

Kako zagotoviti varnost informacij?

podatkov, itd., dosežemo določeno stopnjo varnosti podatkov.

pomembno.

– omejevanjem fizičnega dostopa do računalniških sredstev; – preverjanjem istovetnosti (uporaba gesel); – uporabo protivirusnih programov in njihovim rednim posodabljanjem; – posodabljanjem operacijskih sistemov; – uporabo legalne programske opreme; – redno izdelavo varnostnih kopij podatkov.

– uporabo požarnih zidov za varovanje zasebnih omrežij; – uporabo kriptografije pri prenosu podatkov po omrežjih; – uporabo digitalnih potrdil in elektronskih podpisov.   Kriptografija

– Na oddajni strani se s ključem oz. posebnim algoritmom šifriranja, pretvori podatke. Tako dobimo šifrirane podatke oz. kriptogram. – Kriptogram potuje po omrežju. – Na sprejemni strani, ki pozna dešifrirni ključ, se kriptogram pretvori v prvotne podatke. Digitalna potrdila in elektronski podpisi

število in število, ki je bilo podpisano, enako. Informacijski sistemi v zdravstvu   Bolnišnični informacijski sistemi

uporabljajo v neki bolnišnici in katerih funkcija je podpora dela z bolniki/varovanci. HIS sestavljajo: – klinični informacijski sistemi (nudijo podporo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju obravnave bolnikov/varovancev); – administrativni informacijski sistemi (podpirajo kadrovsko ter finančno poslovanje in omogočajo spremljanje kakovosti).   Radiološki informacijski sistemi

oddelkih. Med drugim: – naročanje in razporejanje bolnikov na preiskave; – izdajanje navodil bolnikom glede priprav na preiskave; – zapis rezultatov preiskav; – evidenca in upravljanje z rentgenogrami, itd. Sistemi za arhiviranje in posredovanje slik (PACS)

Informacijski sistemi zdravstvene nege

– Prvi cilj je podpora delovnemu procesu medicinske sestre, t.j. zbiranje potrebnih podatkov, pregledovanje, dokumentiranje bolnikovega/varovančevega stanja, dokumentiranje izvršenih postopkov zdravstvene nege. – Drugi cilj je omogočiti medicinskim sestram dostop do informacij in orodij, kot npr. bibliografskih zbirk podatkov, informacij o zdravilih, navodilih o postopkih, ki jih zahteva posamezna bolnišnica, itd. Uporaba informacijske tehnologije v zdravstveni negi

področjih njihovega delovanja: delu z bolniki in varovanci, administraciji in upravljanju, lastnem izobraževanju in izobraževanju bolnikov in varovancev ter njihovem raziskovalnem delu. Delo z bolniki in varovanci

Administracija in upravljanje

Izobraževanje

Raziskovalno delo

 

bibliografska podatkovna baza s področja zdravstvene nege in zdravstva.

http://home.izum.si/izum/ft_baze/eifl_direct.asp Do baze CINAHL lahko dostopate tudi z domače strani fakultete, tako, da sledite naslednjim povezavam: Knjižnica Digitalna knjižnica Članki, revije, knjige CINAHL with Full Text

Zdravstveni informacijski sistemi v Sloveniji

– Ministrstvom za zdravje, – Inštitutom za varovanje zdravja (IVZ) in Zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV), – Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in drugimi zdravstvenimi zavarovalnicami, – Izvajalci zdravstvenih storitev, – Raziskovalnimi institucijami s področja zdravstva.

javnega zdravja, zdravstvenega varstva in zdravstvene ekonomike.

 

 

 

BIRPIS21 = informacijski sistem, ki omogoča spremljanje vseh dogodkov v zvezi s pacientom v različnih enotah bolnišnice oziroma dejavnostih, ki jih določena bolnišnica opravlja. Vsebuje vse module, ki so potrebni za učinkovito delovanje katerekoli bolnišnice, vključno z administrativnimi funkcijami na eni strani in visoko tehnološko zahtevnimi strokovnimi medicinskimi funkcijami na drugi. Pacient je v sistemu vseskozi obravnavan kot centralna entiteta.

– Sprejem pacienta, – Arhiv pacienta, – Kreiranje obravnave, – Nameščanje pacienta v sobo in posteljo, – Enostavno mesečno fakturiranje.

– Povezava z laboratorijem, – Povezava z radiološkim IS, – Skupine primerljivih primerov, – Prehrana, – Kategorija zdravstvene nege, – Čakalna knjiga, – Čakalna vrsta, – Patološki laboratorij, – Citološki laboratorij. ISOZ21 = informacijski sistem, ki omogoča elektronski zapis podatkov o pacientih in vodenje evidence opravljenega dela. Namenjen je podpori strokovnega dela v ambulantah.

– Problemsko listo, – Čakalno knjigo, – Predpisovanje zdravil, – Povezavo z laboratorijem, – Kategorijo zdravstvene nege, – Vpogled v izvide mikrobiološkega laboratorija po spletu.

– Dejavnike tveganja za ogroženost za srčno žilne bolezni (SŽO), – Preventivno delo v ginekoloških ambulantah, – Otroško in šolsko sistematiko, – Medicino dela, Zdravstveno vzgojo, Reševalne prevoze. eZdravje

storitve.

Cilji projekta

  1. Povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema
  2. Dvig kakovosti zdravstvenih procesov z izobraževanjem in usposabljanjem različnih ciljnih skupin na področju estoritev v zdravstvu
  3. Zagotavljanje celovite kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu

    Povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema – KAKO?

njegovimi komponentami: – Zdravstvenim omrežjem zNET – Zdravstvenim portalom zVEM (zdravstvo – Vse na Enem Mestu) – Elektronskim zdravstvenim zapisom (EZZ);

Dvig kakovosti zdravstvenih procesov – KAKO?

odgovornosti drugih akterjev v zdravstvenem sektorju;

Zagotavljanje celovite kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu – KAKO?

sistemov kakovosti v zdravstvu;