- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Razjasnitev nekaterih pojmov pri mentalnem zdravju

Blodnje ali paranoidne ideje so zgrešene miselne konstrukcije, sklepi ali ocene realnosti, ki se jih bolnik trdno oklepa in verjame vanje, ne oziraje se na to, kaj misli večina ostalih in ne glede na očitne dokaze o nasprotnem.

Pri tem ne gre za prepričanja, ki so splošno sprejeta v bolnikovem kulturnem okolju (npr. za verska prepričanja).

Blodnje delimo na:

– preganjalne blodnje – prepričanost bolnika, da ga ogrožajo, preganjajo, zasledujejo, mu želijo slabo ipd.
– nanašalne (interpretativne) blodnje -pri katerih bolnik indiferentnim dogodkom, besedam in stvarem pripisuje poseben pomen v zvezi s seboj.
– grandiozne (megalomanske, veličinske, ekspanzivne) blodnje -prepričanje bolnika v njegov vzvišeni položaj, vsemogočnost, izjemne sposobnosti, znanje, moč, plemenito poreklo in podobno.
– depresivne blodnje -so nasprotje ekspanzivnih; bolnik je prepričan, da je vse propadlo, da ne bo nikoli bolje, da je na smrt bolan; nekateri bolniki v svoji blodnjavosti nase prevzamejo odgovornost za propad vsega sveta (delire d’enormite: blodnja neizmernosti).
– nihilistične blodnje -depresivne blodnje z absurdnimi trditvami, da bolnik nečesa nima (njegovega imetja ni več, nima zdravja, srca ipd.) ali pa, da je že sam mrtev (Cotardov sindrom, delire de negation).
– hipohondrične blodnje -z vodilno neutemeljeno mislijo bolnika, da je hudo bolan.
– ljubosumnostne blodnje -prepričanje v partnerjevo nezvestobo.
– erotične (erotomanske) blodnje – z bolnikovim neutemeljenim prepričanjem, da ga določena oseba (ponavadi na pomembnejšem položaju) ljubi.
– religiozne blodnje – prepričanje bolnika o njegovem posebnem poslanstvu glede na vero ali cerkev.
– pomilostitvene blodnje – pri na dolgo dobo obsojenih zapornikih, po letih prestanega zapora blodno prepričanje, da je pomiloščen.
– bizarne blodnje -opisujejo fenomene, ki bi jih bolnikovo kulturno okolje ocenilo za povsem nesprejemljive in neverjetne. Takšne blodnje so značilno prisotne pri shizofreniji, bolniki z blodnjavo motnjo pa jih nimajo.

V literaturi so opisane tudi naslednje vrste blodenj, ki so jim avtorji dajali specifična imena. Pri Capgrasovemu sindromu je bolnik prepričan, da so enega ali več članov njegove družine zamenjali z identičnimi dvojniki – sleparji.

Fregolijev fenomen je blodnjavost, pri kateri je bolnik prepričan, da njegov preganjalec prevzema različne like in obraze tako kot igralec.

Lykanthropia je motnja, pri kateri bolnik misli, da je volkodlak.12-14, 22

Razlikujemo tudi med primarnimi in sekundarnimi blodnjami. Prve so tiste, ki se pojavijo brez predhodnih drugih psihopatoloških fenomenov, druge pa tiste, ki nastanejo kot razlaga ali v opravičilo drugih psihopatoloških doživetij (npr. halucinacij).10-12, 15, 21

Paranoičen in paranoiden sta izraza, ki ju pri nas uporabljamo kot splošno veljavna, široka pojma, ki naj bi označevala prisotnost katerekoli vrste blodenj.

V nemški literaturi in vsakdanji rabi pa se terminus (paranoidna ideja) uporablja tudi ožje in označuje le misli s preganjalno vsebino.

Tako torej izraz lahko pomeni:
1. širše – kakorkoli blodnjav in/ali
2. ožje -v svojem bistvu nezaupljiv, sumničav, z (izključno) preganjalnimi idejami.11, 15

Nekateri avtorji ločujejo tudi med izrazoma paranoičen in paranoiden in ju različno opredeljujejo:
Paranoičen se nanaša na strukturo blodnjavosti z visoko sistematiziranostjo, čvrstim ideoafektivnim sklopom, ki je nedostopen korekciji ali samokritičnemu dvomu, navidezni logičnosti in relativni prepričljivosti za osebe v okolici. To je tako imenovana verižna blodnjavost, kjer je prvi člen v verigi nerealna blodnja, vse ostale ideje pa se logično navezujejo nanjo. Npr. zmotno prepričanje “mene ljudje preganjajo” je prvi člen v verigi in če okolica zanemari to trditev, lahko preostalo verigo idej oceni in razume kot resnično, ker se ostali členi logično povezujejo med seboj. Takšen sistem blodenj najdemo prav pri blodnjavi motnji.

Paranoidno strukturo blodnjavosti, ki se razlikuje od paranoične, pa srečamo pri paranoidnem tipu shizofrenije. Gre za mobilne, lažje spremenljive blodnje, ki niso sistematizirane, niti navidezno logične kot pri paranoični strukturi, ideoafektivna vez je rahla, bolnika uspemo omajati v njegovih prepričanjih, hitreje je pripravljen korigirati ideje, okolica pa lažje uvidi njihovo nerealnost.12

Nodet (1936) predlaga celo tripartitno koncepcijo: poleg blodnjavosti s paranoično in blodnjavosti s paranoidno strukturo vključi še blodnjavost s parafrenično strukturo (pri kateri vzporedno s fantastičnimi blodnjavimi konstrukcijami obstaja dobra realitetna kontrola).


Paranoidni sindrom: konstelacija paranoidnih značilnosti, ki se pojavijo skupaj in zaradi različnih razlogov (tako depresije, telesnih bolezni, zastrupitev, blodnjave motnje ali shizofrenije).11

To je klinični konstrukt v psihiatriji, ki ga uporabljamo za opis raznolikih objektivnih in subjektivnih značilnosti psihopatološkega vedenja – paranoidnih značilnosti (objektivne značilnosti: jeza, kritičnost, obtoževanje, previdnost, opreznost, sovraštvo, odsotnost smisla za humor, nenavadna usmerjenost na detajle, prevelika občutljivost, razdražljivost, kverulantstvo, trma, zamerljivost, maščevalnost, samotarstvo, mrkost, čemernost, sumničavost, nasilnost; subjektivne značilnosti: nanašalne, preganjalne, veličinske, erotične, ljubosumnostne, ideje o infestaciji ali o nepravilni oblikovanosti telesa). Tako uporabljen izraz se ne nanaša na nobeno specifično motnjo (če je bolnik paranoiden, to ne pomeni, da ima shizofrenijo).10-14

Blodnjava motnja je izraz, ki so ga prvič vpeljali v DSM-III-R (1987) in ICD-10 (1992); zamenjal je diagnostično opredelitev (paranoja), označeval pa naj bi motnje, katerih najpomembnejša značilnost je prisotnost blodenj.11

Paranoja je star izraz za blodnjavo motnjo, tj. postopoma nastalo motnjo, pri kateri imajo osebe razvit trden sistem blodenj, vendar so brez formalnih motenj mišljenja; znana tudi kot paranoia vera, blodnjava monomanija ali enostavna blodnjava motnja.11

Paranoidna blodnja je starejši izraz, ki so ga uporabljali, da bi označili preganjalne, nanašalne in megalomanske blodnje pri paranoidni shizofreniji; s tem v zvezi obstaja nedorečenost in zmeda povezana s historičnim razvojem koncepta paranoidnosti; v DSM-III-R so avtorji predlagali, da izraza ne bi več uporabljali.1, 10, 12

Paranoidna osebnost: trajne poteze paranoidnega vedenja, vendar ne zaradi shizofrenije ali kake druge duševne motnje; brez dokazanih blodenj ali drugih znakov psihoze.

Parafrenija: star izraz, ki je označeval stanja, ki naj bi teoretsko ležala med shizofrenijo in paranojo in naj bi poleg blodenj imela tudi druge lastnosti obeh motenj (halucinacije vendar brez slabšanja funkcioniranja). Entiteta ostaja nozološko protislovna in nekateri avtorji priporočajo, da izraza ne bi uporabljali, dokler pomena motnje ne potrdijo nadaljne raziskave.2, 11, 21