MOŽNI ZAPLETI PO OPERACIJI
– pooperativne krvavitve
– anurija, uroinfekt
– bruhanje
– okužba rane
– flebitis
– alkoholni delirij
– pooperativna psihoza
– parotitis (vnetje obušesnih slinavk)
– popuščanje šivanih anastomoz
– stresni ulkus
– abces rane, dehiscenca (gre rana narazen)
Načrtovanje bolnikovega odpusta
– ugotavljanje bolnikovih potreb glede odpusta
– intervencije: priprava bolnika dan pred odpustom, priprava bolnika na dan odpusta
– obvestiti moramo patronažno MS po odpustu bolnika
bolečina po operaciji- intervencije
– odstranimo vzroke (poln mehur…)
– spodbujamo bolnika k obračanju (z aktivnostjo bolnika se zmanjša moišična napetost, izbolša cirkulacijo)
– obračanje obolelega predela naenkrat
– operirani ud podpremo z blazinami
– bolnik uporabi posteljno ograjo pri obračanju
– zaščita operacijske rane z blazino
– uporaba sprostitvenih tehnik (relaksacija, masaža)
– aplikacija analgetikov po naročilu zdr.
Načini zdravljenja bolečine:
– z lokalnim anestetikom
– z analgetiki po epiduralnem, i.v. katetru nekaj dni po operaciji
– z analgetiki v obliki infuzije, svečk..
– s kombinacijo opioida, log. anestetika in nesteroidnega zdravila
– z neprekinjeno i.v. infuzijo in črpalko, ni časovnega presledka
SPANJE IN POČITEK
Bolezen ali operacija zmanjšata količino in kakovost bolnikovega spanja.
Vzroki:
– okolje: pripomočki, hrup, razsvetljava, različne vonjave, nepričakovan dotik
– notranji- bolnikovi dejavniki: prekinjen ciklus spanja, nadzor, izolacija, prisiljen položaj, vdor v zasebnost, bolečina…
Znaki nenaspanosti: utrujenost, razdražljivost, depresivnost, nepazljivost (zmanjša sposobnost dojemanja in razumevanja navodil ter obvladovanje težav…), tremor rok, zehanje…
PSIHIČNA PODPORA
Bolnikova zaskrbljenost se lahko nadaljuje po operaciji.
– zaradi izvedbe op.
– zaradi izgube določenega organa, funkcije
– zaradi prihodnosti, ekonomskega stanja
– prognoze
– spolnega življenja, invalidnosti
Tesnobnost se izraža na več načinov:
– jeza
– užaljenost
– zamerljivost
– jok
– pretirana veselost
– zavrtost
IZLOČANJE URINA
Običajno se teh. ravnovesje uredi po 48 urah.
– bolnik naj urinira 6 do 8 urah po op.( prva količina urina 200 do 300 ml, dnevna količina okrog 1500 ml)
– vzrok za zastoj urina (ležeči položaj zmanjša tvorbo urina)
– intervencije: merjenje diureze, namestitev bolnika v ustrezen položaj, pogreta posoda, kateterizacija
IZLOČANJE BLATA
Intervencije:
– spremljamo gibanje črevesja, odvajanje blata,
– ugotavljamo možnost za obstipacijo,
– pogosta aplikacija narkotikov,
– neaktivnost
– manjši vnos tekočine kot 1200 ml
– nagnjenost bolnika k obstipacijam
– preprečevanje obstipacij: večje količine tekočine, gibanje, svečke, klizme…
VZDRŽEVANJE TT
Intervencije:
– merjenje TT…..
REHABILITACIJA PO OPERACIJI
1.) Ponovna vključitev v zasebno in poklicno življenje
2.) Ponovna usposobitev bolnika ali poškodovanca za normalno življenje in delo.
Rehabilitacija je:
– delovna: usposabljanje za delo
– medicinska: usposobiti funkcionalne in psihološke sposobnosti posameznika za samostojno delo
– poklicna: ponovna vzpostavitev delovnih zmogljivosti
– psihična: ponovna vzpostavitev duševnega zdravja
– socialna: ponovna vzpostavitev socialnih zmogljivosti in družbenega položaja
Organizem lahko nadomesti nekatere izgube tako, da:
– poveča dejavnost drugega organa (ledvica, črevesja, pljuča9
– se navadi na umetno nadomestilo
– zaživi brez nekaterih organov (slepič, vranica…)
Timsko delo v rehabilitaciji
– zdravnik
– MS
– fizioterapevt
– delovni terapevt
– socialna delavka
– poklicni svetovalec
– logoped
[wp_ad_camp_1]
Vloga MS v rehabilitaciji:
Omejiti invalidnost:
– preprečiti zaplete
– preprečiti deformacije
Načrtovati in izvajati program, ki ustreza bolniku:
– določiti bolnikove cilje
– načrtovati ustrezne intervencije ZN
– načrtovati intervencije, ki spodbujajo bolnika k odgovornosti za lastno zdravje
Vloga bolnika v rehabilitaciji
Bolnik se mora med rehabilitacijo učiti in izvajati vaje za krepitev mišic, izbolšanje in vzdrževanje gibljivosti. Učijo se pa tudi spretnosti za določen poklic.
Negovalne diagnoze:
– nesposobnost prilagajanja na novo nastale razmere
– tesnobnost…
Reakcije bolnika na spremenjeno stanje
– šok, minimalna zavedanja stanja
– zanikanje bolečine
– dojemanje in spoznavanje neskladnosti med prejšnjim in sedanjim stanjem
– jeza
– depresija
– žalovanje za izgubljeno funkcijo
– prilagajanje na resnično stanje
Poučevanje:
– bolnika po akutni poškodbi doma
– bolnika s krči (terapija, dieta, preprečevanje krčev)
– podporne skupine
Pomoč bolniku s krči:
– preprečimo poškodbo pri padcu
– nezavestnega obrnemo v stranski položaj
– zrahljamo obleko okoli vratu
– jezik ne sme biti med zobmi
– smo ob bolniku dokler ni bolnik izven nevarnosti, popolnoma priseben