Oznaka: Nevrologija

Multipla skleroza

multipla-sklerozaSCLEROSIS MULTIPLEX- multipla skleroza oz. ENCEPHALOMYELITIS DISSEMINATA

Je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, pri kateri gre za propad mielina. Prizadene predvsem mlade ljudi oz. ljudi v zrelih letih. Za njen nastanek so odgovorni avtoimunski mehanizmi.
Za MS zbolevajo pretežno mladi ljudje, bele rase, ženske pogosteje od moških.

Za bolezen so značilni: potek v zagonih, redkeje kronično progresiven; plaki oz. vnetna žarišča v beli masi osrednjega živčevja (možgani, hrbtenjača, vidni živec), v katerih so območja demielinizacije (razpad mielina) z različno stopnjo sekundarne degeneracije aksona; anatomska in časovna diseminacija lezij, kar pomeni, da se posamezni plaki javljajo na različnih mestih in da so različne starosti.
Preberi več o Multipla skleroza

Glavobol

glavobol-migrenaJe eden izmed najpogostejših simtomov v nevrologiji, je problem, ki ga v nevrološko ambulanto prenaša vsak 4 pacient.

Je vodilni ali spremljajoči simptom številnih bolezni ter je neredko diagnostični, terapevtski in tudi socialni problem.

Občutljivi deli na bolečino so: koža mišice periost večje arterije venski sinusi trda možganska ovojnica na lobanjskem dnu

živci s senzibilnim nitjem (V, IX, X ter prve tri vratne korenine). neobčutljivi deli so: možgani, ependim in horioidni pletež.

Danes poznamo različne kvalifikacije glavobolov in sicer po etioloških vidikih, po fenomenologiji ter po lokalizaciji bolečin.
Preberi več o Glavobol

Bolezni osrednjega živčnega sistema

mozganska-kap-cviCEREBROVASKULARNA BOLEZEN
Je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko kaže z znamenji manj opazne difuzne možganske ateroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.
Vsekakor je najhujša in končna faza v razvoju CVB možganska kap – cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uničuje osebnostno integriteto, telesno in duševno zdravje, možnost komuniciranja in neodvisnosti.
Možg.-žilne bolezni so zelo pogoste v današnjem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz.zaradi možganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni živčnega sistema.

Cerebrovaskularne bolezni se klinično manifestirajo z zelo široko paleto znakov:

Preberi več o Bolezni osrednjega živčnega sistema

Nevrologija zapiski 3.del

mozganska-rogova-cornu-posteriorREFLEKSI
Refleksna reakcija je avtomatizem, odziv na določen dražljaj, brez vpliva naše zavesti. Je obrambna reakcija organizma.

Medulla spinalis je na preseku sestavljena iz bele mase, znotraj katere je razporejena v obliki dveh rogov siva masa.

Rogova sta:
Zadajšnji ali CORNU POSTERIOR in spredajšnji ali CORNU ANTERIOR.

Nevarnost v obliki vročinskega ali bolečinskega dražljaja sproži vzburjenje receptorjev in od tod gredo impulzi hitro po ascedentnem senzibilnem delu živca-vlaknih.Ta vlakna se združijo in predstavjajo periferni živec.
Preberi več o Nevrologija zapiski 3.del

Možganski živci

mozganski-zivci-nevrologijaMOŽGANSKI ŽIVCI

Jih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna.Izhajajo iz določenih jeder možg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.

1.N.OLFACTORIUS ali vonjalni živec, ki prihaja iz vohalnega epitelija nosne sluznice.Večkrat je lahko okvarjen zaradi številnih toksičnih snovi (kemikalij) in lahko pride do stanja, ko človek ne voha (ANOSMIA) ali je ta funkcija samo zmanjšana (HYPOSMIA).

2.N.OPTICUS ali vidni živec, ki izhaja iz očesna mrežnice iz posebnega mesta (PAPILLA NERVI OPTICI), ki je papila vidnega živca, od tod gredo impulzi v notranjost lobanje; skozi njo in preko očesnega ozadja potekajo arterije, ki imajo določen kaliber in vene, ki so tudi normalno polnjene.
Preberi več o Možganski živci

Nevrologija zapiski 2010

nevrologija-astrocitOsnovna funkcionalna enota živčnega tkiva je NEVRON, ki ima obliko zvezde- ASTROCIT.

Sestoji iz:
• celične membrane, znotraj je CITOSOL ali citoplazma,
• jedra ali NUCLEUS.

Celice na robu niso gladke, ravne, temveč so prepletene z nizom podaljškov, ki so krajši- DENDRITI; eden je daljši, ta je AKSON ali NEVRIT.

Ti podaljški predstavljajo najpomembnejše mesto prenosa impulza iz enega mesta na drugo.

Akson se deli na TELODENDRONE, ki so povezani s podaljški sosednjih celic- te povezave so SINAPSE, ki je mesto povezave, preko katere poteka prenašanje živčnih impulzov (informacij v našem živčnem sistemu).
Preberi več o Nevrologija zapiski 2010

Nevrologija zapiski 2.del

mozganiLIKVOR: Možgani imajo po 4 prekate.

Najpomembnejši izvor likvorja je horioidni pletež (plexus chorioideus) v stranskih ventriklih.

Normalno se v 24 urah izloči okoli 50 ml likvorja. Horioidni pletež je bogata mreža krvnih žilic, ki je v možganskih ventriklih.

Likvor je bistra, brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa, ki je mehanični, tekoči zaščitni sistem, v katerega so potopljeni možgani in hrbtenjača oziroma CŽS.

MOTNJE:
-motnje v resorbciji: razširitev možganskih likvorskih prostorov, ki je združena z zvišanjem intrakranialnega pritiska – HIDROCEFALUS.

Lahko ga povzroči kakršna koli ovira ( tumor, vnetje..)

Preberi več o Nevrologija zapiski 2.del