Malce za vajo, napisani so kratki odgovori za kaj daljšega pa pejte po knjigi, če jo imate :)

Kaj pomeni da je podvajanje semikonzervativno?

Ker je vsaka na novo nastala molekula DNA sestavljena iz ene stare in ene nove verige oz. DNA molekula je sestavljena iz ene prvotne verige in ene verige, ki se je sintetitzirala na novo.

Kaj proučuje farmakogenetika?

-Proučuje uporabo zdravil prilagojenih na posameznikovo genetsko predispozicijo

-področje farmakologije, ki se ukvarja z genetskimi spremembami organizma, kadar te vplivajo na         delovanje zdravil, na njihov metabolizem ter na njihove farmakokinetične lastnosti Preberi več…

VODA:70-80% celične mase.Je topilo,reaktant,uravnava TT, konc. H ionov in pH,je sestavina.(krvi,CSF,sline,urina,solz),je reducent in produkt oksiredukcijskih reakcij.

VODA-TOPILO :dobro topne raztopine so POLARNE(alkoholi,estri,amini,amidi).

Spojine so HIDROFILNE-ustvarjajo H vezi med polarnimi skupinami in vodo.
:slabo topne-NEPOLARNE(benzen).V vodi niso topne,hidrofobne.
:AMFIFILNE spojine-polarne in nepolarne.
INTERAKCIJA VODE:

sp. Se raztapljajo zaradi: dipol-dipol interakcij(H+ privlačijo O¬¬-)
: ion –dipol inter.(anion- + O-
: karbonilne sk. Ketonov –
pH: je negativen desetniški logaritem. Preberi več…

Proteini so končni produkt izražanja informacije DNA v celici.  Celotno množico različnih proteinov imenujemo proteom.

Informacija v DNA se prepiše v enoverižno mRNA , ki nato prenese informacijo celičnemu ustroju za sintezo proteinov. Tako je mRNA nekakšen vezni člen med DNA in proteini.
Proteini so sestavljeni iz linearnega zaporedja aminokislin, njihova zgradba se razlikuje on nukleotidov.
Obstajata dva različna jezika , jezik nukleotidov v DNA in RNA, ter jezik aminokislin v proteinih. Informacijo je treba prevesti iz prvega v drugi jezik. Ta proces imenujemo prevajanje oz. translacija.

GENETSKI KOD

Najpomembnejše značilnosti koda so:
•    Trije nukleotidi določajo eno aminokislino, ki se vključi v protein; kod je torej tripleten in zaporedje teh treh nukleotidov imenujemo kodon.
•    Posamezen kodon sestavljajo tri sosednje bazena mRNA , ki jih lahko obravnavamo kot zaključeno skupino, ki se uporabi le enkrat v procesu prevajanja.
•    Skupine po treh nukleotidov se berejo zaporedoma, brez presledkov
•    Za določeno aminokislino imamo lahko več tripletnih kodonov, kar poneni, da je genetski kod degeneriran
•    Genetski kod vsebuje signale stop in start Preberi več…

Bioznanosti
• Interdisciplinaren pristop
• Biokemija
• Mikrobiologija
• Molekularna biologija
• Genetika
• Toksikologija
• Biofizika
• Fiziologija

• Bioznanosti proučujejo
• Kemično sestavo spojin, ki gradijo živa bitja in način
povezovanje teh spojin v supramulekulske strukture,
celice, tkiva in organizme
• Kako geni in proteini in ostale biološke molekule
uravnavajo življenje in delovanje celice, celicni cikel
(rast, razmnoževanje, programirana smrt-apoptoza)
• prenosu genske informacije in dedovanje
• aplikacije genske tehnologije v biotehnologiji in medicini Preberi več…

Nosilec predmeta: viš. pred. dr. Ivica Avberšek-Lužnik, mag.farm.

Izvajalci predmeta: viš. pred. dr. Ivica Avberšek-Lužnik, mag.farm.
asis. dr. Aleš Jerin, un. dipl. kem.
dr. Pika Meško Brguljan, univ.dipl.kem.

* dobi jasno predstavo o delovanju biomolekul;
* spozna glavne biokemične procese, ki se odvijajo v ločenih prostorih celice;
* se seznani s fizikalnimi količinami in njihovo vlogo v telesu;
* se seznani z osnovami biofizike;
* se seznani z vplivi predanalitskih dejavnikov na interpretacijo rezultatov laboratorijskih preiskav;
* spozna sistem stopenjske diagnostike in presejalnega testiranja;
* pridobi znanja o biokemičnih in biofizikalnih procesih človeškega organizma.

Obvezna literatura:

* Boyer R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba (knjižna zbirka Scripta), 2005. (poglavja:1,2,3,4,8,9,14,16,18,19 in 20)
* Božič B, Derganc J, Gomišček G, Kralj V, Majhenc J, Peterlin P, Svetina S, Žekš B. Praktikum iz biofizike. Dosegljivo na: http://biofiz.mf.uni-lj.si/studij/biofizika.html

Priporočljiva literatura:

* Kobe M. Priporočeni postopek za odvzem kapilarne krvi. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo, 1999.
* Piskar M. Priporočeni postopek za venozni odvzem krvi. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo, 1999.
* Avberšek-Lužnik I. Priporočeni postopki za laboratorijske preiskave blata. Ljubljana: SZKK, 2000.