Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | individualno delo študenta




25 marca, 2016



Aspiracija dihalnih poti

  1. Aspiracija dihalnih poti – z refleksom kašlja odstranimo izločke in tujke iz dihalnih poti. Lahko pa je izkašljevanje iz katerega koli vzroka ovirano ali celo onemogočeno. Takim bolnikom pomagamo z aspiracijo. To je invazivni poseg, pri katerem s pomočjo katetra in podtlaka posesamo sekret iz dihalnih poti. Poznamo več vrst aspiracij:
  • skozi nos
  • skozi usta
  • skozi tubus

Aspiracija se lahko izvaja v terapevtske ali diagnostične namene. Je neprijetna za bolnika, zato je potrebna dobra psihična in fizična priprava na poseg. Za varno in učinkovito aspiracijo je zelo pomembno, da izberemo pravilno velikost aspiracijskega katetra. Obstaja tudi formula, s katero si pomagamo izračunati pravilno velikost katetra: (številka tubusa – 2) x 2 = največja velikost aspiracijskega katetra (Vahčič M, Simončič S, 2012). Aspiriramo lahko z odprtim sistemom ali pa zaprtim sistemom, kater ima več pozitivnih lastnosti (bolnika varuje pred določenimi zapleti-ker ga ni potrebno odklapljati od mehanskega ventilatorja, vgrajen ima nastavek za dodatno vlaženje in izpiranje aspiracijskega katetra). Če hočemo varno izvesti aspiracijo moramo dobro poznati anatomijo dihalnih poti, razlog za aspiracijo, medicinske in negovalne diagnoze pri bolniku, upoštevanje aseptične tehnike izvajanja, poznavanje pripomočkov in materiala predvsem pa poznavanje možnih zapletov (Vahčič M, Simončič S, 2012). Preberi več…


25 marca, 2016



Endotrahealna aspiracija

Zdrav človek se do določene mere brani pred škodljivimi snovmi v vdihanem zraku. Zastajoča sluz predstavlja zaporo, oviro v prehodnosti dihalnih poti in nevarnost, da zapre zmanjšane sapnice. Zato moramo poskrbeti za pomoč pri izločanju izmečka.

Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.

Na kašelj silijo:

  • Vdihani plini,
  • Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
  • Tujki v dihalni ali prebavni cevi.

Preberi več…


21 marca, 2016



Alkohol

KATERA KOLIČINA ALKOHOLA JE  PREKOMERNA?

  • MOŠKI – več kot 2 enoti alkohola na dan ali več kot 5 enot ob eni priložnosti.
  • ŽENSKE – več kot 1 enota alkohola na dan ali več kot 3 enote ob eni priložnosti.
  • Pretirano uživanje alkohola vodi v odvisnost, za katero so značilne organske poškodbe, socialne in psihološke težave.

 

FREKVENCA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA V SLO IN V TUJINI

 

Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos

Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov.

Preberi več…


6 marca, 2016



Pnevmotoraks

IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Pnevmotoraks je prisotnost zraka v plevralnem prostoru. Glede na etiologijo, ga razdelimo v spontani, iatrogeni in travmatski. V nekaterih primerih se zraven pnevmotoraksa lahko pojavi še hemotoraks, to se zgodi, ko pride do poškodb subplevralnih žil pri kolapsu pljuč (Daleay, 2013).

Pnevmotoraks prepoznamo po značilni klinični sliki ali s pomočjo rentgenograma prsnih organov ali drugih slikovnih metod (Sok, 2012).

 

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

TENZIJSKI PNEVMOTORAKS

Tenzijski oz. drugače imenovani tudi ventilni pnevmotoraks nastane, ko intraplevralni pritisk naraste čez atmosferskega. Ventilni ga imenujemo, ker deluje po principu enosmernega ventila, ko ob vdihu zrak prehaja v plevralni prostor, ob izdihu pa ne prehaja nazaj v atmosfero (Daleay, 2013). Preberi več…


6 marca, 2016



Sarkoidoza

IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Sarkoidoza je večorganska bolezen neznanega vzroka. Čeprav danes že precej dobro razumemo klinična in imunološka dogajanja, ostajajo neznanka epidemiologija in genetski faktorji. Običajno zbolijo mladi in odrasli srednjih let. Pogosto so obojestransko prizadeti hilusne bezgavke, pljuča, oči in koža.

Jetra, vranica, bezgavke, žleze slinavke, srce, živčni sistem, mišice in ostali organi so prizadeti redkeje. Za postavitev diagnoze so potrebne klinične in radiološke ugotovitve, podprte s histološkim dokazom nekazeoznih epiteloidnoceličnih granulomov. Ob tem moramo izključiti znane vzroke za nastanek granulomov in lokalno sarkoidno reakcijo. Potek in prognoza sta odvisna od pojavne oblike in teže bolezni (Frelih, 2014) Preberi več…


6 marca, 2016



Vloga medicinske sestre pri vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo

IDENTIFIKACIJA PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in z večjim tveganjem za trombembolitične dogodke (Jošt et. al, 2011).

Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombembolitičnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).

Antikoagulacijska zdravila preprečujejo nastajanje strdkov v žilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jošt et. al, 2011).

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Pri uporabi Marevana in Sintroma, ko bolniki jemljejo zdravila po individualni shemi je potrebno redno spremljati in nadzorovati čas strjevanja krvi, saj bo le tako antikoagulantno zdravljenje varno in učinkovito.. Rezultat merjenja izrazimo, kot INR (iz angleščine International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje). Antikoagulacijsko zdravilo je učinkovito in varno, kadar je INR v ciljnem območju. Za večino bolnikov je ciljno območje INR med 2,0 in 3,0. Pri bolnikih, ki so zelo ogroženi za nastanek strdkov, je ciljno območje INR višje – med 2,5 in 3,5. Ciljno območje INR mora biti vedno zapisano na izvidu, ki ga pacient prejme ob obisku v antikoagulantni ambulanti. Kadar je INR pod 2,0 se zveča tveganje za nastanek strdkov v žilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zveča tveganje za krvavitev.  Da bi dosegli in vzdrževali ciljno območje INR, so potrebni redni kontrolni pregledi (Mavri, 2010).

Preberi več…


21 januarja, 2016



Agresivnost pri starostniku z duševno motnjo

Demenca predstavlja značilen upad sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, zmanjšana je sposobnost orientacije. Spremljajo jo tudi nekatere osebnostne spremembe. Praviloma se bolezen začne neopazno ter postopoma napreduje, lahko pa je njen začetek nenaden. Demenca je lahko posledica različnih bolezni. Ena najpogostejših vrst demence je Alcheimerjeva demenca.

Poleg tipičnih težav, ki se pojavljajo pri stanovalcih z demenco, se kar v 80% pojavljajo tudi vedenjske spremembe. Poleg tavanja, družbeno nespremenljivega vedenja ter motenj dnevnega ritma se lahko pojavita tudi vznemirjenost in nasilnost, ki se kažeta kot nenaden, pretiran čustveni ali telesni odziv na čisto nedolžne sprožitelje (Ličen et al., 2010). Preberi več…