Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Ravnanje z zdravili je sestavljeno iz različnih medsebojno odvisnih procesov. Pri ravnanju z zdravili MS sodeluje v različnih fazah, ena od teh je končni pristop oziroma aplikacija zdravil pacientu, kar pa ji omogoča, da preveri predhodne korake pred izvedbo aplikacije in prepreči morebitno napako (Davey et al., 2008).

Aplikacija zdravil je ena izmed glavnih nalog medicinskih sester (MS) in pomeni oskrbo pacientov s predpisanimi učinkovinami v diagnostične namene, za zdravljenje in/ali za preprečevanje bolezni oziroma bolezenskih stanj. Aplikacija zdravil v najožjem pomenu besede pomeni vnos zdravila v organizem pacienta. Izvedemo ga lahko na različne načine z različnimi postopki. Proces dajanja zdravil je urejen z zakoni, ki se med državami razlikujejo (Mavsar Najdenov, 2011).

Aplikacijo zdravil izvaja zdravstveno osebje oziroma mora potekati pod nadzorom – izključno na podlagi pisnega naročila lečečega zdravnika in v skladu s sprejetimi medicinskimi standardi in postopki. Zdravstvena organizacija mora imeti sprejete standarde, ki zagotavljajo varnost pacientov in kakovost zdravljenja z zdravili (National, 2009).

Napake pri zdravljenju z zdravili so definirane, kot napake, ki se pojavijo v kateri koli fazi procesa ravnanja z zdravil (Werner et al., 2012). Podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh neželenih dogodkov, ki bi jih lahko preprečili, posledica napak pri ravnanju z zdravili (Luksemburška, 2005).

Napake pri ravnanju z zdravili so grožnja pred katero ni odporen sistem nobene bolnišnice. Podatki kažejo, da zaradi napak pri ravnanju z zdravili vsako leto umre 7000 pacientov, 1,3 milijona pa je zaradi teh napak poškodovanih (Committee, 2000, cit. po Werner et al., 2012). MS so odgovorne za 26 do 38 % napak pri aplikaciji zdravil (Bates, 2007; Leape et al., 2002) in igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti pacientov.

Preberi več o Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Vloga medicinske sestre pri intubaciji

Endtrahealna intubacija (EI)  je postopek vstavitve endotrahealnega tubusa v sapnik in s tem vzpostavitev umetne dihalne poti. S tem sprostimo in vzdržujemo dihalno pot, kar omogoča ustrezno ventilacijo, oksigenacijo in zaščito pred aspiracijo želodčne vsebine. Indikacije za endotrahealno intubacijo so:

  1. zaščita dihalne poti
  2. nezadostna oksigenacije
  3. nezadostna ventilacija
  4. toaleta dihalnih poti (Kočevar, Buček Hajdarević, 2002).

Endotrahealna intubacija je lahko načrtovana, ki se uporablja pri anestezijah ali urgentna, ki pa se izvaja pri nepripravljenih bolnikih ali poškodovancih s katerokoli od zgoraj naštetih indikacij. Poznamo več tehnik EI in sicer direktoskopsko (z laringoskopom in ob kontroli očesa), endoskopsko (s fiberoptičnim inštrumentom) in slepo tehniko (brez uporabe optičnega inštrumenta) (Kočevar, Buček Hajdarević, 2002). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri intubaciji

Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo

Staranje prebivalstva je povezano z večjo pojavnostjo kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in z večjim tveganjem za trombembolitične dogodke (Jošt et. al, 2011).

Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombembolitičnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).

Antikoagulacijska zdravila preprečujejo nastajanje strdkov v žilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jošt et. al, 2011).

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo

Vloga medicinske sestre pri spirometriji

MEDICINSKA SESTRA
Medicinska sestra je samostojna strokovna delavka, odgovorna za izvajanje zdravstvene nege, ki jo tudi sama izvaja. Dobro strokovno znanje, natančnost, spretnost, sposobnost reševanja problemov in komunikativnost so pogoji za dobro in kvalitetno opravljanje dela.

Spirometrija
Funkcionalne preiskave imenujemo tiste preiskave, s katerimi ugotavljamo delovanje organa, ki ga preiskujemo. Ena izmed takšnih preiskav je spirometrija.

Spirometrija je torej preiskava pljučne funkcije in je temeljna, neinvazivna, varna in neboleča preiskava, ki traja le nekaj minut. Z njo izmerimo vitalno kapaciteto pljuč, torej volumne vdihanega ali izdihanega zraka in pretok zraka med vdihom in izdihom.

Grafični prikaz dihanja in funkcijske sposobnosti pljuč pa imenujemo spirogram. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Vloga medicinske sestre pri bolniku z multiplosklerozo

Naraščanje število oseb, prizadetih s posledicami nevroloških bolezni, je ena od negativnih strani naše
civilizacije.

Z ene strani ekološki problemi in neprimeren način življenja, z druge strani pa dosežki civilizacije
in modernizacija medicinske znanosti podaljšujejo življenjsko dobo in povzročajo povečanje števila trajno
prizadetih oseb. Po podatkih WHO so nevrološke bolezni kot vzrok smrti na enem izmed zadnjih mest, na
tretjem pa med vzroki, ki omejujejo fizično aktivnost.

Njihov kronični potek povzroča, da pri veliki večini
primerov rehabilitacija in zdravljenje morata potekati nekaj mesecev, let, in celo življenje. Živčna ali mišična
prizadetost priklene bolnika na posteljo, pogosto ima bolečine, retenco urina ali inkontinenco, ne more
govoriti, požirati hrane in tekočine. Na prvi pogled je manj opazna, zato pa za svojce tem bolj boleča
duševna spremenjenost bolnika. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri bolniku z multiplosklerozo