nevrologija – Stran 4 – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Epilepsija

DEFINICIJA:
Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

Dokazano je, da lahko v vsaki možganski celici pod vplivom škodljivih agensov pride do epileptogenega dogajanja, ki je posledica motenj v delovanju celične membrane. Če škodljivi vplivi trajajo dalj časa, se prično v celici občasni izbruhi. Po določenem času se celica tako spremeni, da se sama po sebi obnaša kot »epileptična« celica in se v njej aktivnost sproži brez znanega zunanjega vzroka. Ta aktivnost se stopnjuje, doseže visoko frekvenco, končno pa se celica izčrpa in nenormalna aktivnost preneha.
Preberi več o Epilepsija

Poškodbe osrednjega živčevja

KRANIOCEREBRALNE POŠKODBE
(POŠKODBE GLAVE IN MOŽGANOV)

V razvitem svetu so kraniocerebralne poškodbe najpogostejša posledica prometnih nezgod.

Delovanje travmatske sile na lobanjo in možgane je odvisno od oblike objekta, ki povzroča poškodbo, moči samega udarca in od pokretnosti glave v trenutku udarca. Travmatska sila lahko deluje na lobanjo, možganske ovojnice (duro, leptomeninge) in končno na same možgane.

Kraniocerebralne poškodbe delimo z ozirom na poškodovano kost in duro na: zaprte odprte (takrat, ko bo obstojala direktna komunikacija intrakranialnega dela z zunanjim svetom; vrata infekcije so na stežaj odprta.)

Preberi več o Poškodbe osrednjega živčevja

Multipla skleroza

multipla-skleroza SCLEROSIS MULTIPLEX- multipla skleroza oz. ENCEPHALOMYELITIS DISSEMINATA

Je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, pri kateri gre za propad mielina. Prizadene predvsem mlade ljudi oz. ljudi v zrelih letih. Za njen nastanek so odgovorni avtoimunski mehanizmi.
Za MS zbolevajo pretežno mladi ljudje, bele rase, ženske pogosteje od moških.

Za bolezen so značilni: potek v zagonih, redkeje kronično progresiven; plaki oz. vnetna žarišča v beli masi osrednjega živčevja (možgani, hrbtenjača, vidni živec), v katerih so območja demielinizacije (razpad mielina) z različno stopnjo sekundarne degeneracije aksona; anatomska in časovna diseminacija lezij, kar pomeni, da se posamezni plaki javljajo na različnih mestih in da so različne starosti.
Preberi več o Multipla skleroza

Bolezni osrednjega živčnega sistema

CEREBROVASKULARNA BOLEZEN
Je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko kaže z znamenji manj opazne difuzne možganske ateroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.
Vsekakor je najhujša in končna faza v razvoju CVB možganska kap – cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uničuje osebnostno integriteto, telesno in duševno zdravje, možnost komuniciranja in neodvisnosti.
Možg.-žilne bolezni so zelo pogoste v današnjem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz.zaradi možganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni živčnega sistema.

Cerebrovaskularne bolezni se klinično manifestirajo z zelo široko paleto znakov:

Preberi več o Bolezni osrednjega živčnega sistema

Nevrologija zapiski 3.del

REFLEKSI
Refleksna reakcija je avtomatizem, odziv na določen dražljaj, brez vpliva naše zavesti. Je obrambna reakcija organizma.

Medulla spinalis je na preseku sestavljena iz bele mase, znotraj katere je razporejena v obliki dveh rogov siva masa.

Rogova sta:
Zadajšnji ali CORNU POSTERIOR in spredajšnji ali CORNU ANTERIOR.

Nevarnost v obliki vročinskega ali bolečinskega dražljaja sproži vzburjenje receptorjev in od tod gredo impulzi hitro po ascedentnem senzibilnem delu živca-vlaknih.Ta vlakna se združijo in predstavjajo periferni živec.
Preberi več o Nevrologija zapiski 3.del

Možganski živci

MOŽGANSKI ŽIVCI

Jih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna.Izhajajo iz določenih jeder možg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.

1.N.OLFACTORIUS ali vonjalni živec, ki prihaja iz vohalnega epitelija nosne sluznice.Večkrat je lahko okvarjen zaradi številnih toksičnih snovi (kemikalij) in lahko pride do stanja, ko človek ne voha (ANOSMIA) ali je ta funkcija samo zmanjšana (HYPOSMIA).

2.N.OPTICUS ali vidni živec, ki izhaja iz očesna mrežnice iz posebnega mesta (PAPILLA NERVI OPTICI), ki je papila vidnega živca, od tod gredo impulzi v notranjost lobanje; skozi njo in preko očesnega ozadja potekajo arterije, ki imajo določen kaliber in vene, ki so tudi normalno polnjene.
Preberi več o Možganski živci

Nevrologija zapiski 2010

Osnovna funkcionalna enota živčnega tkiva je NEVRON, ki ima obliko zvezde- ASTROCIT.

Sestoji iz:
• celične membrane, znotraj je CITOSOL ali citoplazma,
• jedra ali NUCLEUS.

Celice na robu niso gladke, ravne, temveč so prepletene z nizom podaljškov, ki so krajši- DENDRITI; eden je daljši, ta je AKSON ali NEVRIT.

Ti podaljški predstavljajo najpomembnejše mesto prenosa impulza iz enega mesta na drugo.

Akson se deli na TELODENDRONE, ki so povezani s podaljški sosednjih celic- te povezave so SINAPSE, ki je mesto povezave, preko katere poteka prenašanje živčnih impulzov (informacij v našem živčnem sistemu).
Preberi več o Nevrologija zapiski 2010