Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | okulistika




2 februarja, 2015



Zapleti po presaditvi roženice

Presaditev roženice je zelo zahtevna operacija na očeh. Roženico gostitelja zamenjamo z roženico donorja. Najpogostejša indikacija za poseg je zmanjšana vidna ostrina zaradi zamotnitve roženice. Druge so: popravljanje oblike roženice, stanjšanje in perforacija roženice, zmanjšanje bolečine, odstranitev vira okužbe, kozmetični razlogi. Zapleti se lahko pojavijo takoj ali zelo pozno po operaciji. Pomembna je njihova hitra prepoznava in pravilno zdravljenje, predvsem pa je potrebno o simptomih in znakih zapletov poučiti bolnika, da pravočasno poišče pomoč.

Preberi več…


2 februarja, 2015



Zapleti po operaciji sive mrene

Operacija sive mrene je danes najpogostejša operacija na očeh. Zapleti se lahko pojavijo takoj po ali leta po operaciji. Večina zapletov je lažjih, za nekaj vid ogrožujočih, kot so endoftalmitis, odstop mrežnice, maligni glavkom idr. pa je zelo pomembna hitra prepoznava in pravilno zdravljenje.Članek opisuje zgodnje in pozne zaplete po operaciji sive mrene, njihove znake in zdravljenje sive mrene je danes najpogostejša operacija na očeh. Preberi več…


2 februarja, 2015



Akutni glavkom

V prispevku so prikazani vzroki za hitro povečanje očesnega tlaka. Nenadno povečanje očesnega tlaka pogosto spremljata bolečina in rdeče oko. Dalj časa trajajoč povečan očesni tlak povzroči napredujoče propadanje živčnih vlaken vidnega živca in okvaro vidne funkcije. Simptomi in znaki so odvisni od vzroka za nastanek hitrega povečanja očesnega tlaka. Obravnavani so kriteriji za razpoznavo primarnih in sekundarnih vzrokov in smernice zdravljenja nenadnega povečanja očesnega tlaka pri primarnem zaprtju zakotja. Prikazane so možnosti zdravljenja povečanega očesnega tlaka zaradi ishemičnih bolezni mrežnice s proti-žilnim endotelijskih rastnim dejavnikom.

Preberi več…


2 februarja, 2015



Nenadna izguba vida

Nenadna izguba ali poslabšanje vida je stanje, ki pogosto spremlja nevrološke bolezni, lahko pa je posledica bolezenskih sprememb v očesu ali vidnem živcu. Diferencialna diagnoza temelji na časovnem poteku izgube vida, monokularnsti oz. binokularnosti, vrsti izpada vidnega polja, ugotavljanju relativnega aferentnega defekta ter barvnega vida. Velika večina izgub vida je nebolečih. Izjeme so optični nevritis, arteritična ishemična optična nevropatija ter glavkomski napad. Glavobol je pogost simptom kompresivnih oz. ekspanzivnih procesov, medtem ko so za demielinizacijski optični nevritis značilne bolečine pri premikanju oči. Pomemben lokalizacijski dejavnik je bolnikova percepcija izpada v vidnem polju: če ga bolnik zazna kot zatemnitev, izpad imenujemo pozitivni skotom. V tem primeru je patološki proces pred mrežnico ali na mrežnici; če pa del vidnega polja manjka (podobno kot slepa pega), to imenujemo negativni skotom. Pri tem gre za okvaro na vidnem živcu ali višjih poteh.

Preberi več…


2 februarja, 2015



Urgentna oftalmološka stanja pri otroku

Po priporočilih s smernicami ameriške in evropske pediatrične oftalmologije ter naše dobre klinične prakse so navedeni primeri nujne oftalmološke napotitve otroka. Podani so kratki opisi teh stanj z najnujnejšimi razlagami pri: poškodbah, možnosti gonokokne okužbe očesa, celulitisu orbite, pooperativnih vnetjih, odsotnosti rdečega odseva iz zenice (levkokorija), kongenitalnem glavkomu, uveitisu, izgubi vida, z ali brez motenj bulbomotorike, ptoze, anizokorije. Kot neurgentna napotitev je na kratko opozorjeno na oftalmologovo vlogo pri izključitvi očesnega vzroka glavobola.

  Preberi več…


2 februarja, 2015



Nujna stanja v oftalmologiji

Splošni zdravnik je prvi, h kateremu se zateče bolnik z akutnimi očesnimi težavami. V tem članku so predstavljena tista najpogostejša očesna stanja, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo in takojšnjo napotitev k očesnemu zdravniku, saj lahko pravilno začetno zdravljenje bistveno vpliva na izhodno vidno funkcijo. Navedena so tudi manj urgentna očesna stanja, pri katerih je zadostna oftalmološka obravnava v 24 urah in nazadnje še stanja, pri katerih zadostuje obravnava v enem do dveh tednih po nastanku težav. Navedena stanja seveda niso izčrpen seznam očesnih stanj, marveč le oris najpogostejših stanj pri katerih je pravilno in pravočasno ukrepanje splošnega zdravnika velikega pomena za dober rezultat zdravljenja.

Preberi več…


2 februarja, 2015



Esejski odgovori za okulistiko

ORBITA
1)    KAJ OŽIVČUJE MUSCULUS SFINKTER PUPILLE IN KROŽNO OČESNO MIŠICO
–    m. sfinkter pupile poteka krožno, inervira ga parasimpatikus, ki oži zenico – eferentni lok poteka od jeder v srednjih možganih preko očesnega živca (nervus okulomotorius), do ciliarnega ganglija v očnici, od tu vodi nitje kratkih ciliarnih živcev ( mm ciliares breves ) do sfinktra zenice.
–    simpatično nitje, ki oživuje m. dilatator pupille izhaja iz ciliospinalnega centra v 8. vratnem segmentu in poteka v ganglion cervicale superius
–    krožno očesno mišico oživčuje nervus facialis
–    m. sfincter pupille – je gladka mišica, ki leži ob zeničnem robu v stromi, poteka krožno in oži zenico
–    m. dilatator pupillae – je mišica , ki širi zenico, sestavljajo jo mioepitelne celice, poteka meriodionaino po celi šarenici
2)    KAJ OŽIVČUJE KROŽNO OČESNO MIŠICO
–    obrazni živec – n. facialis

Preberi več…