Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | pediatrija




9 marca, 2015



Nedonošenček

Med 24 – 28 tednov gestacije
Teža: 600 – 1400g, dolžina: 25 – 33 cm

– Velika glava v primerjavi s telesom
– Porasel z dlačicami – lanugom (17 in 20 tednom)
– Koža je svetleča, tanka, občutljiva, hitro pride do odrgnin, poškodb
– Koža je prozorna, skozi kožo prosevajo krvne žile,ker ni podkožnega maščevja
– Barva kože govori o otrokovih potrebah po kisiku
– Oči zaprte, začnejo se odpirati okrog 26 tedna, vidi črno belo
– Trepalnic še ni
– Uhlji mehki in upogljivi,se zavihajo
– Nohti na prstih nog in rok so komaj vidni
– Podplati so brez brazd in črt
– Spolovila: deklice velikih sramnih ustnic še ni, ščegetavček je velik in štrleč, mali sramni ustnici široko razprti,
– Dečki: testisov še ni v skrotumu, prsnih bradavic še ni
– Roke krči in izteguje, pest nese tudi v usta
– Občasno obrne tudi glavo, vendar jo ne dvigne
– Že sliši in zaznava okus
– Občuti bolečino
– Občutke izraža z mimiko obraza in s celim telesom (kolca, zeha, cmoka z jezikom…)
– Mišični tonus je majhen, zato ne more zadržati pokrčene lege
– Dihati ni sposoben sam
– Ne zmore vzdrževat stalne telesne temperature Preberi več…


7 marca, 2015



Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka iz seminarskih nalog

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?

– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?

Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…
b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo.

4. Kakšni so cilji zdravstvene nege – ms pri vzdrževanju telesne temperature otroka z respiratorno okužbo?
– preprečevanje naraščanja telesne tem.preko 38,5°C in s tem preprečeni vročinski krči
– suha in čista koža
– ustrezno hidriran otrok Preberi več…


7 marca, 2015



Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka

1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.

2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke

3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo .TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme
OBDOBJE NOVOROJENČKA (od rojstva do konca 4. tedna starosti) Preberi več…


6 marca, 2015



Glavna vprašanja, ter odgovori za zdravstveno nego otroka in mladostnika

1. Kaj je posebnost ZN otroka ?
Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba. ki bo rasla od samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah.
Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.
Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekuje enkratnost ZN otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze ZN otroka.

2. Napiši vloge MS, ki izvaja ZN otroka in mladostnika !
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in zdr. vzgoje
– vloga osebe, ki daje otroku in staršem informacije vloga zagovornika
– vloga učiteljice
– vloga svetovalke
– vlogo nadomestne osebe
– vlogo raziskovalke
– vlogo politične delavke Preberi več…


23 februarja, 2015



Vprašanja in odgovori pri pediatriji

1.KDAJ SE ZAPRE VELIKA MEČAVA ALI FONTANELA med 8 in 16 mescom Do 6 m se veča Če se ne zapre v tem obdobju pomislimo na rahitis , povišan intrakranialni pritisk ali na motnje osifikacije. Če je fontanela dvignjena nad nivo glave gre za povišan intrakranial.pritisk, pomisliti moramo na meningitis-je edini znak za meningitis.
2.TERAPEVTSKA DOZA D VIT PRI RAHITISU 400-800 celo življenje
3.TERAPEVTSKA DOZA VIT DPRI REZISTENTNEM RAHITISU 40000E na dan
4.NORMALNA TELESNA TEŽA NOVOROJENČKA V DRUGEM TROMESEČJU prirast teže 600g/mesec ; 3600-4100g pri povprečni porodni teži ( 1m-750g; 2m-600g;3m-450g;4m-300g)
5.NORMALNA DOLŽINA NOVOROJENČKA OB ROJSTVU 50cm
6.V KATERI STAROSTI ZAČNE OTROK GOVORITI predjezikovna doba 3m prvo spajanje soglasnikov in glasovi; 8m jasni nepomenski zlogi jezikovna faza nujen normalni sluh saj so ključni zlogi in glasovi ;okrog 2let začne govoriti tudi smiselno
7.ZNAKI POVIŠANEGA INTRAKRANIALNEGA PRITISKA bruhanje tešče, glavobol, zastojna papila
8.KDAJ SE IZVAJA TEST NA KONGENITALNO HIPOTIREOZO 3dan po rojstvu Prej tega ne moremo ker je porod za otroka preveč stresen in je zaradi tega nivo TSH visok. Test bi bil zavajujoč. Preberi več…


23 februarja, 2015



Pediatrija zapiski

1. Preventiva

Aktivna
– cepljenja
– vitamini
– zdravila Pasivna
– antenatalna
– ob porodu
– po porodu

1.1. Aktivna preventiva

1.1.1. Cepljenja

1. BCG
– proti TBC
– 2. – 3. dan (uradno 4. – 7. dan)
– cepimo le ogoržene otroke

2. Di-Te-Per-Polio-HiB
– polivalentno cepivo: diphtheria (davica), tetanus, pertussis (oslovski kašelj), poliomyelitis (otroška paraliza), Haemophilus influenzae B
– začnemo v 4. mesecu, trikrat, v razmakih na šest tednov
– revakcinacija 6 – 12 mesecev po končanem bazičnem cepljenju oz. v 2. letu starosti Preberi več…


23 februarja, 2015



Pisni izpit iz Pediatrije

1. Otrok pridobi v 1. letu življenja:
7 kg

2. Odkrivanje kongenitalne hipotireoze v Sloveniji s presejalnim testom se izvaja:
Ob rojstvu

3. Kontraindikacija za dojenje je:
Volčje žrelo otroka

4. Znak rahitisa je:
Kraniotabes

5. V starosti 12 mesecev se izvaja vakcinacija naslednjih bolezni:
Morbili
Rubella

6. Za fenilketonurijo ni značilno:
Obstipacija

7. Za kongenitalno adrenalno hiperplazijo je značilno:
Urogenitalni sinus

8. Sladkorna bolezen pri otrocih je najpogostejša:
V puberteti Preberi več…