Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | zdravstvena nega otroka




13 marca, 2015



Posebnosti zdravstvene nege otroka

POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE OTROKA

Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.

Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze zdravstvene nege otroka.
Cilji zdravstvene nege otroka

Cilj zdravstvene nege otroka je skrb za njegov zdrav razvoj kot fizičnega, intelektualnega in čustveno socialnega in duhovnega bitja znotraj družine in skupnosti. Ta skrb je namenjena posamezniku in celotni otroški populaciji od spočetja do adolescence, v obdobju zdravja in bolezni. Skrb za zdravje v najobčutljivejši življenjski dobi, t.j.v dobi otroštva, je močan dejavnik, od katerega je odvisno zdravje bodoče generacije. Preberi več…


9 marca, 2015



Vprašanja in odgovori iz seminarskih nalog pri zdravstveni negi otroka

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?
– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?
Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…

b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo. Preberi več…


9 marca, 2015



Zloraba otrok

Če je smisel življenja dajati in sprejemati, potem ni moč ničesar izvajati nasilno. Vsiljevati svojo voljo ali pa zahtevati svoje od drugega je zlo dejanje. Nasilje je namreč zaostala, primitivna metoda za urejanje odnosov med ljudmi ter hkrati nesmiselna in ponižujoča za človeka. Človek je v svojem bistvu agresivno bitje. Običajno najgrozovitejše primere človeške okrutnosti opisujemo kot nečloveške in zverinske, kar najbrž razumemo kot živalsko obnašanje, ki je na nižji stopnji kot človeško. Vendar živali ne izvajajo nasilje drug nad drugim, samo v primeru obrambe ali pri pomanjkanju hrane. Tako v naravi ne moremo ničesar primerjati z divjaškim obnašanjem in z grozodejstvi, ki jih človek izvaja proti drugemu človeku. O tem lahko vsak dan beremo, gledamo ali poslušamo v časopisih, TV, radiu… in se ob tem zgražamo.
Zlorabljanje oz. trpinčenje otrok je obstajalo v zgodovini človeštva tako rekoč od zmeraj. Pravzaprav je nasilje družba do neke mere vedno dopuščala. Zloraba otrok je del nasilja v družini, skrita pod pravico do zasebnosti, pod plaščem starševske ljubezni in prav za to zelo težko prodre v javnost. Otrok, ki je odvisen od odraslih, potrebuje zaupanje, ljubezen, varnost, skrb in občutek, da je pomemben in zaželen, doživi z zlorabo izkušnje izgube tega varnega sveta.

Značilnosti storilcev:

– pomanjkanje ljubezni v otroštvu oz. slabe izkušnje z vzgojo (lastno težko otroštvo, zanemarjanje ali zloraba, visoke zahteve njihovih staršev v otroštvu, neurejena družina) oz. brez starševskih izkušenj,
– pomanjkanje znanja o normalni rasti in razvoju otroka (nerazumevanje otrokovih čustvenih, duševnih in telesnih potreb, nepotrpežljivost in nerazumljiva disciplina, nerealna in visoka pričakovanja- prezahtevnost, kritičnost),
– pomanjkanje podpore s strani partnerja, prijateljev, sorodnikov oz. socialna izolacija,
– nizko samospoštovanje,
– visoka ranljivost za kritiko (netolerantnost brez prave odgovornosti, frustracije depresija kot posledica zlorabe v primarni družini),
– mnogo neuresničenih potreb (občutek nesprejetosti, nepriljubljenosti, nerazumevanja, nestabilen zakon, nezaželena nosečnost),
– nizek socialno ekonomski standard (nezaposlenost, slabe življenjske razmere in stanovanjski pogoji, nizka izobrazba, revščina, nezadostna prehrana,
– zloraba alkohola ali drog),
– motnje pri vzpostavljanju vezi z otrokom (čustvena nezrelost, pomanjkanje potrpežljivosti in trezne presoje, prezaposlenost, odvisnost od drugih). Preberi več…


9 marca, 2015



Najpogostejše negovalne diagnoze pri sprejemu otroka in mladostnika v bolnišnico

Negovalna diagnoza 1.:
Anksioznost/ strah zaradi ločitve od družine in običajnega podpornega sistema in zaradi neznanega okolja

Cilj1:
Otrok, ki bo pomirjen, brez strahu.

Postopki zdravstvene nege:
– Če je možno, bolnišnično okolje uredimo čimbolj domače, da omogoča sproščenost
– Zaradi spodbujanja zaupanja naj se zdravstveno osebje v turnusu ne menja
– Urnik in obremenitev MS naj bo takšna, da MS omogoča čim več osebnega stika z otrokom in družino
– Starše spodbujamo, da so čim več pri otroku
– Vključite jih v zdravstveno nego
– Spodbujaj starše, da otroku izkazujejo naklonjenost
– Poučite jih o pomenu obiskov, telefonskih klicev in pisem
– Dovolite otroku, da izraža čustva
– Dovolite obiske sorojencev in drugih za otroka pomembnih oseb
– Če staršev ni prisotnih, se o njih z otrokom pogosto pogovarjajte
– Če starši ne morejo vsak dan k otroku, naj pri MS pustijo mala darilca za vsak dan
– Za planiranje obiskov lahko uporabite tudi koledar
– Otrok naj ima v bolnišnici svoje najljubše predmete (steklenička, odeja, ninice, igrače, knjige…)
– Otrok naj ima s seboj posneto pravljico, pesmico, ki so mu jo prebrali domači, da jih lahko večkrat posluša
– Otroka lahko obiskuje tudi prostovoljec Preberi več…


9 marca, 2015



Sladkorna bolezen tipa 1 pri otroku in mladostniku

Negovalne diagnoze (Ng):

Ng1: Nevarnost hiperglikemije zaradi novo odkrite sladkorne bolezni, okužbe, pomanjkanja inzulina, kar se kaže z žejo, poliurijo, dehidracijo, bruhanjem, hiperventilacijo, zadahom po acetonu, rdečico obraza, vazodilatacijo in hipotenzijo.

Cilji:
– hiperglikemija bo preprečena,
– v krvi bo normalen nivo glukoze
– starši in otrok bodo poučeni.

Intervencije zdravstvene nege (ZN):
– Po naročilu zdravnika odvzem krvi za določitev acidobaznega statusa, ionogram in krvni sladkor
– Odvzem seča za določitev acetona in glukoze
– Aplikacija predpisane rehidracijske tekočine po naročilu zdravnika
– Aplikacija inzulina s kratkim delovanjem v infuziji (pravilo 5P)
– Starše in otroka naučimo: meriti nivo glukoze v krvi in seču, o pomenu in delovanju inzulina, o različnih vrstah inzulina, o aplikaciji inzulina, o pomenu menjave mesta aplikacije…

Vrednotenje:
Pri otroku je nivo glukoze v krvi v mejah normale.

Ng2: Nevarnost hipoglikemije zaradi prevelikega odmerka inzulina, premajhnih in nepravilno razporejenih obrokov, povečane porabe glukoze, povečana občutljivost na inzulin, moteno odstranjevanje inzulina iz telesa (ledvična odpoved), motena glukozna kontraregulacija (motnja v izločanju glukagona in adrenalina). Preberi več…


9 marca, 2015



Vprašanja in odgovori iz skripte za zdravstveno nego otroka

1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.

2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke

3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo  (TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme). Preberi več…


9 marca, 2015



Respiratorni infekti pri otroku in mladostniku

DIHANJE

Negovalne diagnoze (Neg. dg.):

Oteženo dihanje zaradi edema sluznice in povečane sekrecije:

– vdiranje mehkih delov vratu, epigastrija in medrebrnih prostorov
– tahipnoe
– kimanje z glavo v ritmu dihanja
– stokanje
– širjenje nosnic
– piskanje v prsih
– kašelj, ki je lahko suh ali produktiven, hripav, lajajoč, v napadih, zadržan

CILJI:

– dihanje bo olajšano
– dihalne poti bodo prehodne
– dražeč kašelj bo omiljen

NALOGE MEDICINSKE SESTRE (MS):

– stalno opazujemo otroka (dihanje)
– merimo in beležimo frekvenco in kvaliteto dihanja na dve uri (v spanju)
– merimo saturacijo (zasičenost) tkiv s kisikom in merimo frekvenco pulza s pulznim oksimetrom
– dajemo kisik po navodilu zdravnika
– dvignemo vzglavje Preberi več…