Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | zdravstvena nega




27 julija, 2016



Motnje osebne higiene, oblačenja in slačenja pri demenci

MOTNJE OSEBNE HIGIENE, OBLAČENJA IN SLAČENJA

Kažejo se že zelo zgodaj. Varovanci posebaj odklanjajo kopanje in umivanje las. Potrebno je veliko potrpežljivosti, pogovora, vztrajnosti in dobre volje, nikol ne uporabljamo prisile. Upoštevamo želje varovanca in se prilagodimo njegovim navadam, dovolimo kompromise, zagotovimo intimnost. Omogočimo, da se umije sam, čeprav nekoliko površno, ne iščemo napak. Pomagamo varovancu, ga vzpodbujamo, saj negovanost zboljša počutje varovanca. (Majerle, 2000)

Velik problem je ustna higiena.

Uporabimo isti pristop, ne silimo, poizkusimo ponovno čez nekaj časa. Varovanec pogosto odlaga, izgublja zobno protezo, saj ne razume čemu služi. Večkrat preverimo, če mu še ustreza. (Majerle, 2000)

Težave pri oblačenju, slačenju

Varovancvu pomagamo, ga vzpodbujamo pri pravilni izbiri oblačil, obuval. Vodimo in učimo ga šele, kadar je njegov način oblačenja časovno in estetsko neprimeren. Upoštevamo intimnost, želje, posebno pozorni smo takrat, ko je varovanec nemiren in se slači. (Majerle, 2000)

Neprimerno oblačenje se pri demenci lahko pojavi že zgodaj. Pacient zamenja posamezne dele oblačil, obutve, obleče se neprimerno glede na letni čas in priložnost. Preberi več…


27 julija, 2016



Zdravstvena nega pacienta s povišano telesno temperaturo – prehranjevanje in pitje

Telesna temperatura je eden vitalnih znakov. Je izmerno toplotno stanje telesa, ki ga izražamo v stopinjah, na našem področju stopinjah Celzija (oC).

Povišana telesna temperatura je eden najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku. Vročina je vsaka telesna temperatura višja od 37,2oC (merjena v podpazduhi).

 

Povišano telesno temperaturo delimo na:

subfebrilno temperaturo (od 37 oC do 37,8 oC),
zmerno vročino ( od 37,9 oC do 38,4 oC),
visoko vročino (od 38,5 oC do 40 oC) in
zelo visoko vročino (več kot 40 oC).
Vročina lahko narašča hitro ali počasi ter  pomeni fiziološko obrambno reakcijo organizma. Ni bolezen, je znak bolezenskega procesa. Nastopi pri infekciji, pri uničenju krvnih telesc ali ob vstopu tujih beljakovin v telo. Na dvig telesne temperature lahko vplivajo tudi psihična stanja. Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/temparatura-in-standardi-v-zdravstveni-negi/ (11. 11. 2013)

Preberi več…


26 maja, 2016



Dokumentiranje v zdravstveni negi

Dokumentacija je vsaka napisana ali računalniško shranjena informacija o pacientu, ki opisuje nego in oskrbo ali druge storitve, ki smo mu jih zagotovili. Dokumentacija je najbolj natančen popis.

 

2 NAMEN IN POMEN DOKUMENTACIJE

Komunikacija: Dokumentacija je v osnovi komunikacija med zdravstvenimi delavci. Vsi zdravstveni delavci potrebujejo stalen dostop do informacij o pacientu, da lahko nudijo varno in učinkovito zdravljenje ter zdravstveno nego in oskrbo. Dokumentirajo vsi zdravstveni delavci.

 

Kontinuiteta zdravstvene oskrbe: Dobra dokumentacija zagotavlja zdravstvenim delavcem tekoče veljavne podatke, opise problemov, diagnoze, cilje in strategije za pospeševanje kontinuitete zdravstvene oskrbe. Komunikacija in koordinacija sta se izkazali za odločilni. Preberi več…


14 maja, 2016



Zdravstvena nega 2016 gradivo za izpit

  1. Faze PZN!
  1. Faza: ocenjevanje
  2. Faza: negovalna diagnoza
  3. Faza: postavitev ciljev
  4. Faza: načrtovanje
  5. Faza: izvajanje
  6. Faza: vrednotenje

 

  1. Kaj delamo v posamezni fazi?

Ocenjevanje – zbiramo in zabeležimo vse informacije, ki jih bomo potrebovali za predvidevanje, odkrivanje, obvladovanje ali reševanje zdravstvenih problemov, razjasnitev pričakovanih izidov (rezultatov, ciljev), razvijanje natančnega načrta.

Negovalna diagnoza – analiziramo zbrane podatke, naredimo zaključke in določimo aktualne in potencialne zdravstvene probleme in njihove vzroke, prisotnost dejavnikov tveganja, vire (resurse), prednosti, zdravo vedenje, zdravstvena stanja, ki so zadovoljiva, a bi jih lahko izboljšali.

Postavitev ciljev – razjasnimo pričakovane izide

Načrtovanje – postavimo prioritete in določimo intervencije. Z intervencijami odkrivamo, preprečujemo in obvladujemo zdravstvene probleme in dejavnike tveganja, pospešujemo optimalno delovanje, neodvisnost in dobro počutje, varno in učinkovito dosegamo pričakovane izide. Preberi več…


14 maja, 2016



Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 2016

RAZLOŽI FILOZOFSKA STALIŠČA O ZNANOSTI:

racionalizem:

  • Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logično dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo)
  • Ravnanje po razumu (razum je najvišji kriterij spoznanja; izkušenj ne cenijo)

 

EMPIRIZEM:

  • Zavzemanje za stališče, da je vse znanstvene izjave možno skrčiti na konkretne izkušnje pri opazovanjih ali eksperimentih
  • Filozofija izkušnje (izkušnja je edini vir človeškega spoznanja; logične analize in teoretičnih posploševanj ne cenijo)

 

MODERNI EMPIRIZEM:

  • Sinteza obeh prejšnjih (racionalizem + empirizem)
  • Zahteva:
  • neprotislovnost
  • izkustveno in/ali umsko dokazljivost
  • intersubjektivnost
  • časovno in prostorsko univerzalnost

Preberi več…


4 maja, 2016



Izpitna vprašanja za zdravstveno nego – kolokvij

  1. KAJ JE ENTERALNO HRANJENJE ?

Je dovajanje hranilnih snovi in tekočine direktno v gastroitestinalni trakt po različnih sondah oz. stomah. Je zagotavljanje hranilnih snovi preko gastroitestinalnega trakta v želodec ali tanko črevo. Za pacienta, ki ne morejo ali ne smejo uživati hrane preko ust v zadostni količini in so zato v nevarnosti zaradi podhranjenosti in njenih posledic.

  1. NAČINI PREVERJANJA NGS!
  • Inspekcija(ogledovanje): pogledamo v usta in grlo,ker je možno, da se sonda pri uvajanju ne pomakne po požiralniku, v želodec, ampak zavije v ustih.
  • Aspiracija želodčne vsebine (vsrkavanje): z brizgalko;s testnim lističem kontroliramo kislost
  • Avskultacija (prisluškovanje): v brizgalko;10ml zraka s stetoskopom poslušamo ali pride do poka/šuma
  • Rentgen :v izjemnih primerih

Preberi več…


8 aprila, 2016



Stadiji demence in zdravstvena nega

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi težko postaviti. Preberi več…