Teorija Myre Estrin Levine – Ohranitveni model

pcantikithira.jpg–    Rojena 1920
–    1944 je diplomirala iz ZN na Cook Country School of Nursing
–    1962 je magistrirala iz ZN na Wayne State University
–    Prejela je veliko priznanj in bila častna članica mnogih nacionalnih in internacionalnih združenj

Praktična izkušnje :
–    MS v privatni praksi
–    Civilna MS v US Army
–    Klinična učiteljica ZN
–    Supervizor na kirurškem področju
–    Koordinatorica diplomskih programov onkološke ZN
–    Vodja oddelka za klinično ZN

Razvoj teorije

Levinova ni imela namena razviti teorije ZN, ko je objavila prve ideje ZN. 20 let po prvih publikacijah je objavila knjigo ” Introduction to clinical nursing ”          ( 1969 ).
Zanimalo jo je, kako MS pomagajo pacientom in kako poteka vsakodnevni kontakt med njimi, ki jih vodi v individualne odnose.

Njena dopolnjena teorija je bila objavljena 1989 in nato 1990 in 1991.

Znotraj okvira popolne ZN je Levinova razvila štiri ohranitvene principe, ki so osnova njene teorije :

1.    ohranitev energije – ravnovesje med vnosom in iznosom energije, da bi se izognili prekomerni utrujenosti ( počitek, prehrana, gibanje…)
2.    ohranitev konstucionarne celovitosti – ohranjanje in ponovno vzpostavljanje telesne konstitucije ( pospeševanje zdravljenja, preprečitev poškodb…)
3.    ohranitev osebne celovitosti – ohranjanje in ponovno vzpostavljanje pacientovega občutka za identiteto in samospoštovanje ( priznavanje njegove individualnosti in edinstvenosti )
4.    ohranitev družbene celovitosti – priznavanje pacienta kot družbenega bitja ( priznavanje interakcije človeka )

Ti principi naj bi ohranjali energijo in konstitucijsko, osebno in družbeno integriteto posameznika.

Teorija usmerja intervencijo MS na pacientovo adaptacijo in odziv na bolezen.

Odziv organizma

Levinova navaja štiri osnovne stopnje odziva organizma :

1.    na strah
2.    na vnetje
3.    na stres
4.    čutni odziv

Domneve

Levinova teorija predstavlja domneve v zvezi s/z :

–    stanjem, v katerem bolnik vstopa v okolje zdravstvenega varstva
–    odgovornostmi MS v tej situaciji
–    odgovornost za medsebojno delovanje MS in pacienta
–    funkcijo MS v tej situaciji

Stanje – vključuje posameznike, ki vstopajo v sistem zdravstvenega varstva v stanju bolezni ali spremenjenega zdravja

Odgovornost – MS v odnosu do pacienta nalaga odgovornost, da ugotovi, kako se pacientov organizem odziva na spremenjeno zdravstveno stanje. Odziv organizma je sprememba obnašanja ali sprememba stopnje delovanja, ki se kaže s pacientovim prilagajanjem ali poskusom prilagajanja na okolje.

Kritične komponente

–    pacient je v bolezenskem stanju
–    pacientovo okolje vključuje MS
–    MS mora prepoznati organske manifestacije pacientovega prilagajanja na bolezen
–    MS mora posredovati v pacientovem okolju na osnovi širših principov ohranitve in mora ovrednotiti negovalno intervencijo kot terapevtsko ali kot podporno

Štiri koncepti metaparadigme

–    Človek
–    Okolje
–    Zdravje
–     Zdravstvena nega

Človek

Na posameznika je potrebno gledati individualno in celovito v smislu njegove identitete in samospoštovanja. Človek je odvisen od odnosov z drugimi. Stopnja odvisnosti se kaže v štirih ohranitvenih principih :

1.    potreba po energiji in poraba
2.    konstitucijska celovitost
3.    družbena celovitost
4.    osebna celovitost

Vsak človek je v vseh vidikih preživetja do določene mere odvisen od drugih ( hrana, varnost, rekreacija, druženje ).

Okolje

Okolje je predstavljeno v kontekstu ”kjer živimo naša življenja ” in kjer smo ”aktivni udeleženci”. Bistvo je človekova interakcija in uporaba adaptacije in organskega odziva.

Okolje je notranje in zunanje ter obsega :

–    notranje okolje – telo in njegovo delovanje
–    zunanje okolje – predstavljajo tri razsežnosti :

1.    zaznavno ( pet čutov )
2.    operacionalno ( sile, stanja, nezaznavni elementi )
3.    konceptualno ( miselni in čustveni procesi ter družbeni procesi )

MS je del pacientovega okolja.

Zdravje

Zdravje kulturno in družbeno determinirano s posameznikovo sposobnostjo, zmožnostjo razumnega in normalnega delovanja. Določeno je v okviru družbenih skupin. Zdravje ni samo odsotnost patoloških pogojev.

Zdravstvena nega

ZN je humana interakcija. ZN lahko izvajamo samo profesionalci. MS se morajo zavedati zapletenosti medsebojnih interakcij. Podpirati morajo ohranjanje in vzpostavljanje takšnih odnosov, ki ustrezajo pacientovem zdravstvenem stanju. Prevzeti morajo odgovornost za pomoč pacientu, da se lahko prilagodi spremenjenemu zdravstvenemu stanju in doseže zdravje.

Teorija in proces ZN – pri  Myre Estrin Levine

Prva faza procesa ZN – ugotavljanje potreb in ocena stanja

1.    Opazovanje in pogovor
2.    v središču je pacient ; družina in pomembni drugi sodelujejo v dobrobit pacienta

3.    MS zbira podatke o :

–    Virih pacientove energije (prehrana, spanje, počitek, prosti čas,  odnosi, terapija, okolje)
–    Porabi energije (delovanje različnih telesnih sistemov, čustveni stresi, delovne navade)
–    Konstitucijski integriteti (telesna zgradba, obrambni mehanizmi)
–    Osebni integriteti (posebnosti, vrednotenje, prepričanja in tudi ekonomsko stanje)
–    Družbeni integriteti (odločanje, samoodločanje, odnos z drugimi, družbeno sodelovanje)

Zbrane podatke MS analizira in dobi holističen pogled na pacienta. Analiza odraža pacientovo ravnovesje moči in slabosti na vseh področjih in pokaže potrebe po nadaljnjem zbiranju podatkov ter omogoča postavitev negovalne diagnoze.

Druga faza procesa ZN – načrtovanje

1.    Postavitev ciljev (določanje strategij v načrtu ZN in določitev obsega ZN za dosego ciljev)
2.    vzajemno načrtovanje procesa ZN (medsebojno sodelovanje)
3.    MS upošteva, da je pacient v spremenjenem stanju – stanju odvisnosti in potrebuje pomoč
4.    MS je odgovorna za spremljanje pacientovega stanja in uravnavanje ravnovesja med negovalno intervencijo in pacientovo sodelovanje pri ZN
5.    Delo MS v praksi mora temeljiti na znanju in izkušnjah
6.    MS pripravi načrt ZN na osnovi principov, zakonov, konceptov in teorij s področja znanosti in humanističnih ved
7.    Pri izdelavi negovalnega načrta se MS po potrebi posvetuje z ostalimi člani zdravstvenega tima

Tretja faza procesa ZN – izvajanje

1.    MS opazuje, kako se pacient odziva na izvajanje intervencij ZN
2.    Zbira podatke in jih kasneje uporabi v fazi vrednotenja
3.    Odgovorna je za zdravstveno nego

4.    Od  MS se pričakuje da :
–    Ima znanje in je usposobljena za izvajanje negovalnih intervencij
–    Izbira negovalne intervencije, ki nudijo pacientu oporo ali izboljšajo njegovo prilagoditev

Četrta faza procesa ZN – vrednotenje

1.    MS preučuje odzivanje pacientovega organizma na izvajanje ZN
2.    S pomočjo zbranih podatkov ugotovi, ali je bila intervencija terapevtska ali podporna
3.    Pri terapevtski intervenciji se bolnik prilagaja in napreduje proti stanju zdravja

Prednosti in omejitve teorije

Prednosti
–    Teorija je uporabna na kliničnem področju
–    Usmerjena je na eno osebo

Omejitve
–    Časovno je usmerjena na sedanji čas ali bližjo prihodnost
–    Pacient je v spremenjenem zdravstvenem stanju in potrebuje pomoč ZN

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja