- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Test za infekcijske bolezni

  1. Najpogostejši vzrok za ↑ TT nejasnega vzroka

a.) maligna obolenja

b.) okužbe

c.) centralna temperatura

 

  1. Značilne kožne bolezni pri Ly. BORELIOZI

   a.) erithema cronicum migrans

b.) acrodermatitis cronica atrophicans

c.) eymphocitonia

  1. Roseole so značilne za:

a.) ošpice

b.) rdečke

c.) tifus

d.) inf.Mononukleozo

 

  1. »USHER« črni pršič lahko najdemo pri:

a.) mrzlici

b.) antraksu

c.) šen

d.) toksoplzmozi

 

  1. KONTINUA T je značilna za:

a.) maligne bolezni

b.) tifus

c.) bruceloza

d.) sepsa

 

  1. Z izrazom »TRANSLOKACIJA« bakt. mislimo na:

a.) prenos bakterije od bolnika k bolniku

b.) prehod bakterije preko črevesne stene

c.) kolonizacija dihal zaradi prehoda

d.) kolonizacija žrela

 

  1. CLOSTRIDIUM DIFFICILLE povzroča:

a.) hude septične sepse

b.) hude bol. driske

c.) hude bol. pljučnice

 

 

 

 

  1. Med BETA LAKTANSKE antibiotike NE spada:

a.) aminopenalin

b.) cefalosporin

c.) ureidopenicilin

d.) aminoglikozid

 

  1. Okužbe z MRSA zdravimo z:??

a.) antistafilokoknim penicilinom

b.) makrolidi

c.) glikopeptidi.

 

  1. POSTIJEV znak vidimo pri:

a.) ošpicah

b.) škrlatinki

c.) rdečkah

d.) noricah

 

  1. O (epidemičnem) bakterijskem meningitisu govorimo, kadar je povzročitelj:

a.) meningokok

b.) pnevmokok

c.) gonokok

d.) stafilokok

 

  1. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica:

a.) nove okužbe

b.) reaktivacije virusa

c.) obeh

 

  1. Poškodovanec, ki je bil normalno bazično cepljen proti tetanusu in je od zadnje revakcinacije poteklo več kot 10 let mora ob globoki in umazani rani prejeti zaščito proti tetanusu:

a.) cepivo in imunoglobuline

b.) samo cepivo (DO 5 LET)

c.) samo imunoglobuline

d.) ničesar

 

  1. Psevdo membranozna angina je značilna za:??

a.) streptokokno angino

b.) stafilokokno angino

c.) infekcijsko mononukleozo

d.) herp angino

 

 

  1. Pri ošpicah in inf. mononukleozi lahko dobi podoben izpuščaj, vendar je znak, ki oba loči:

Za ošpice:

a.) povečane bezgavke

b.) tipična krvna slika

c.) koplihove pege

 

Za inf. mononukleozo:

  1. povečane bezgavke
  2. koplihove pege
  3. tipična krvna slika

 

 

 

  1. Hepatitis A se prenaša:

a.) po oralno – fekalni poti

b.) s krvjo

c.) po dihalnih poteh

In značilno zanj je:

a.) da pogosto poteka kronično

b.) da redko poteka kronično

 

  1. Dolga evolucija pri tetanusu:

a.) hud potek

b.) blažji potek

 

  1. Najpomembnejši povzročitelj pljučnice pri odraslih je:

a.) S. aureus

b.) E. colli

c.) pnevmonije

d.) V. influence

 

  1. Klinična slika G neg. šoka je:

a.) bakterijska sepsa

b.) endotoksini

c.) eksotoksini

 

  1. Klop Ixodes r. je prenašalka:

a.) meningoencefalitis

b.) erlihoza

c.) vse našteto

d.) Lymska borelioza

 

  1. Določi lastnosti likvorja:

Bakterijsko vnetje: b, e, c

Virusno vnetje: a, d

Tuberkulozno vnetje: a, d, e

 

  1. Pri akutnem obolenju otrok z vročino, če so pikčaste petehije, pomislimo:

a.) bolezen krvotvornih organov

b.) pokanje kapilar

c.) meningokokno sepso

 

  1. Najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa pri odraslih:

a.) Neiseria

b.) E. colli

c.) pnevmonije

 

  1. Dvofazni potek bolezni je značilen za:

a.) klopni meningitis

b.) Lym. boreliozo

c.) herpetični encefalitis

 

  1. Herpes S. 1 ne povzroča:

a.) Herpes labialis

b.) encefalitis

c.) herpangino

d.) herpekcem

e.) gingivostomatitis

 

  1. Povzročitelj infekcijske mononukleoze je:

a.) beta hemolitični streptokok skupine A

b.) Epstein – barr virus

c.) arbo virus

 

  1. ↑ TT in mrzlica sta značilni za:

a.) bakterijsko okužbo

b.) virusno okužbo

 

  1. Lumbalno punkcijo v sedečem položaju izvedemo pri sumu na:

a.) serozni meningitis brez povišanega intrakranialnega pritiska

b.) pri tuberkuloznem meningitisu ??MOŽNO PRAVILEN

c.) pri sumu na subarahnoidalno krvavitev

 

  1. Za atipične okužbe – katero skupino antibiotikov uporabljamo?

Odg.) Makrolite, tetraciklide, konilone

 

  1. Filatobljev trikotnik je značilen za:

a.) rdečke

b.) ošpice

c.) škrlatinko

 

  1. Streptokoki so povzročitelji različnih bolezni. Povzročitelja z najpogostejšimi boleznimi:
  2. pyogenes(β-hemolitični streptokok) A pljučnica                                                                                                               B meningitis
    C škrlatnika
  3. pneumoniae D šen
  4. Klinična slika pri škrlatinki je posledica delovanja:
  5. Povzročitelja samega b) eritrogenega toksina                        c)enega in drugega

 

  1. Poškodovanca, ki je prejel zadnji odmerek bazičnega cepiva proti tetanusu pred 6 leti, ob sumljivi rani za tetanus, zaščitimo pred tetanusom:
  2. S cepivom
  3. samo s hiperimunimi gamaglobulini
  4. samo z enim odmerkom cepiva
  5. ne potrebuje dodatne zaščite

 

 

 

  1. Sepso pri odvisniku ob intravenskih drog najpogosteje povzroča:
  2. S aureus
  3. B ecoli
  4. S pneumoniae
  5. Enterokok

 

  1. Clostridium difficile uspešno uničimo:
  2. Z razkuževanjem
  3. Umivanjem
  4. Obema
  5. Ne z enim ne z drugim

 

  1. Kožne manifestacije Lymske borelioze so:
  2. Erithema chronicum migrans
  3. Acrodermatitis chronica atrophicans
  4. Limfocitom
  5. Vse našteto

 

  1. Določi lastnosti likvorja pri različnih bolezni (vpiši ustrezne črke iz stolpcev):

1.Bakterijski meningitis B C E 2. Virusni meningitis A D F 3. Tuberkulozni meningitis A D E

A bister likvor             C število celic >1000              E glukoza v likvorju močno zmanjšana

B moten likovr                        D število celic <500                F glukoza v likvorju normalna

  1. Bolnišnične driske lahko povzročajo
  2. Kalici virusi
  3. Rota virusi
  4. Clostridium difficile
  5. Vsi našteti

 

  1. Meningoencefalitis lahko povzročajo:
  2. Arbo B virus c) virus herpes simpleks
  3. Borclije d) vsi našteti

 

  1. Pri sumu na gnojni meningitis najpogosteje začnemo izkustveno zdravljenje s:
  2. Cefaleksinom b)cefatoaksimom        c)cefuroksimom

 

  1. Poveži patogenomične znake z ustrezno boleznijo:
  2. Pestra diferencialna krvna slika -> infekcijska mononukleoza
  3. Koplikove pege –> ošpice
  4. povečane bezgavke v zatilju -> rdečke

 

  1. herpes simpleks tip 1 običajno povzroča:
  2. hepres labies b) genitalni herpes  c)gingivostomatitis  d) encephalitis  e)vse našteto

 

  1. subakutni sklerozni panecefalitis je (nevarna pozna komplikacija ošpic)
  2. zgodnja posledica okužbe z virusom ošpic
  3. kasna posledica okužba z virusom ošpic
  4. ne a ne b

 

  1. Vrsti hepatitisa določi najpogostejši način okužbe(fekalno oralno –A;

s krvjo in izločki –B)

Hepatitis A-A   hepatitisB-B            hepatitisC-B               hepatitisD –B        hepatitisE-A

  1. Med naptetimi boleznimi je kužnost najmanjša pri:
  2. Tetanus
  3. Noricah
  4. Rdečkah
  5. Ošpicah

 

  1. Hepatitis lahko povzročajo
  2. Virus herpes sipleks
  3. EBV
  4. CMV
  5. Vsi trije
  6. Ne povzročajo hepatitisa

 

  1. Povečano telesno tem praviloma ne znižujemo razen ko gre za
  2. Hude srčne bolnike
  3. Bolnike s sistemsko boleznijo
  4. Okužbo z bakterijo

 

  1. Za nerazvite dežele so značilne
  2. Bolezni kontaktov
  3. Bolezni ”umazanih rok”
  4. Oboje

 

  1. CT glave opravimo obvezno pred lumbalno punkcijo:
  2. Pri sumu na bolezen CŽS s povišanimi intrakranialnim pritiskom
  3. Pri TBC meningitisu
  4. Bakterijskem meningitisu
  5. Pri sumu na arahnoidalno krvavitev
  6. Pri vseh

 

  1. Kot zaščito uporabljamo specifične imunoglobuline pri naslednjih boleznih
  2. Hepatitis B
  3. Tetanus
  4. Norice
  5. Pri vseh naštetih

 

  1. Pastijev znak je značilen za
  2. Norice
  3. Rdečke
  4. Ošpice
  5. Škrlatinko

 

  1. Navedeni izvid serološke preiskave na okužbo z EBV

IgM anti VCA neg

IgG anti VCA poz

Anti EBNA poz

Anti Ea neg

Kaže na :         a) akutno vnetje          b) rekonvalescenco     c) odpornost

 

 

  1. Na porast odpornosti bakterij proti antibiotikom vpliva:
  2. nekontrolirana poraba antibiotikov
  3. prenizki odmerki
  4. napačna izbira antibiotika
  5. predolgo zdravljenje
  6. vse našteto

 

  1. pri sumu na okužbo z bakterijo, ki tvori ESBL (širokos prektralne betalaktamaze) začnemo izkustveno zdravljenje s/z:
  2. aminipenicilini
  3. cefalosporini
  4. karbapenemi
  5. makrolidi

 

  1. TNF-a (faktor tumorske nekroze) se sprošča pod vpilovm
  2. Eksotoksina
  3. Endotoksina
  4. Peptidoglikana
  5. Vseh

 

  1. Pri bolniku z odprto pljučno tuberkulozo je primerna namestitev v:
  2. Navadna soba
  3. Soba s nadtlakom
  4. Soba s podtlakom

 

  1. Za zdravljenje ”atipičnih pljučnic”(mirkoplazme, klamidije, legionele) uporabljamo:
  2. Tetracikline, makrolide, kinolone
  3. Peniciline, cefalosporine, glikopeptide
  4. Aminoglikozide, karbapeneme, konilone

 

  1. Otrok je zbolel akutno z visoko telesno tem in petehijalnim izpuščajem, ki se je pojavil na okončinah ter se hitro širi in motnjo zavesti. Ob pregledu so pozitivni znaki za meningitis. Za katero okužbo najverjetneje gre?
  2. Ošpice
  3. Norice
  4. Rdečke
  5. Škrlatinko
  6. Meningokcemijo

 

  1. Generalizirano povečane bezgavke so značilne za
  2. Ošpice
  3. Infekcijsko mononukleozo
  4. Serozni meningitis
  5. Sepso

 

  1. Širokospektralne betalaktamaze (ESBL) tvorijo največkrat:
  2. G-neg bakterije(enterobakterije)
  3. G-poz bakterije(S aureus)
  4. glive

 

  1. Clostridiji so povzročitelji različnih bolezni. poveži povzročitelja z ustrezno boleznijo:
  2. c perfringens plinska gangrena
  3. c tetani tetanus
  4. c difficile psevdomembranozni kolitis

 

  1. klinična slika pri tetanusu je posledica delovanja:
  2. povzročitelj samega b)toksina tetanospazmina       c)enega in drugega
  1. Poškodovanca, ki je prejel zadnji odmerek bazičnega cepiva proti tetanusu pred 4 leti, ob sumljivi rani za tetanus, zaščitimo pred tetanusom:
  2. s cepivom in hiperimunimi gamaglobulini
  3. samo s hiperimunimi gamaglobulini
  4. samo z enim odmerkom cepiva
  5. ne potrebuje dodatne zaščite

 

  1. Pri odraslem bolniku z urosepso najpogosteje izoliramo:
  2. s aureus
  3. e coli
  4. s pneumoniae
  5. enterokok

 

  1. Kliniča slika G-poz šoka je posledica delovanja:
  2. peptidoglikana
  3. eksotoksina
  4. lipoteihonične kisline
  5. vseh

 

  1. Aerodermatitis chronica atrophicans je značilen za:
  2. meningoencefalitis
  3. erlihozo
  4. rikecioze
  5. lyme boreliozo
  6. vse našteto

 

  1. Določi lastnosti likvorja pri različnih boleznih

 

1.bakterijski meningitis B C E 2.virusni meningitis A F D 3.tuberkulozni mening A D E

A bister likvor             C število celic >1000              E glukoza v likvorju močno zmanjšana

B moten likovr                        D število celic <500                F glukoza v likvorju normalna

 

  1. V sloveniji že veliko let ni primerov
  2. varicelle(noric)
  3. tetanusa
  4. variole(koze)
  5. malarije

 

  1. Gingivostomatist je pogosto odraz primarne okužbe
  2. z arbo B virusom
  3. s streptokokom
  4. z virusom herpes simpleks
  5. vseh

 

 

  1. Najpogostejši povzročitelj gnojnega meningitisa v sloveniji je:
  2. borelia burgdorferi
  3. arbo B virus
  4. strptococcus pneumoniae (pnvemokok)

 

  1. Povzročitelj infekcijske mononukleoze je
  2. beta hemolitični streptokok skupine A
  3. epstein-barov virus
  4. arbo B virus

 

  1. Herpes simplek tip 2 povzroča
  2. herpes labialis
  3. genitalni herpes
  4. gingivostomatitis
  5. encephalitist
  6. vse našteto

 

  1. Subakutni sklerozantni panencefalitis je zgodnja posledica okužbe z virusom ošpic
  2. da
  3. ne

 

  1. Vrsti hepatitisa določi najpogostejši način okužbe(fekalno oralno –A;

s krvjo in izločki –B)

Hepatitis A-A   hepatitisB-B            hepatitisC-B               hepatitisD –B        hepatitisE-A

 

  1. Med naštetimi boleznimi je kužnost največja pri
  2. tetanus
  3. noricah
  4. rdečkah
  5. ošpicah

 

  1. Povišana telesna tem, ki se pojavi po hudi mrzlici je značilna za:
  2. bakterijsko okužbo
  3. virusno okužbo

 

  1. Povečana telesna tem lahko pomeni:
  2. okužbo z bakterijo, virusom
  3. okužbo z bakterijo virusom, sistemsko bolezen
  4. okužbo z bakterijo, virusom, sistemsko bolezen, možganski proces

 

  1. Za nerazvite dežele so značilne
  2. Bolezni kontaktov
  3. Bolezni ”umazanih rok”
  4. Oboje

 

  1. Lumblano punkcijo v ležečem položaju bolnika izvedemo :
  2. pri sumu na serozni meningitist s povišanim intrakranialnim pritiskom
  3. pri TBC meningitisu
  4. pri bakterijskem meningitisu
  5. pri sumu na subarahnoidalno krvavitev
  6. pri vseh

 

  1. kot zaščito uporabljamo specifične imunoglobuline pri naslednjih boleznih:
  2. hepatitis B
  3. tetanus
  4. norice
  5. vsem naštetim

 

  1. filatovljev trikotnik je značilen za:
  2. norice
  3. rdečke
  4. ošpice
  5. škrlatinko

 

  1. Povišane vrednosti specifičnih igm protiteles (in – igg) pri bolniku govorijo v prid:
  2. akutnega vnetja
  3. rekovalescence
  4. odpornosti

 

  1. Na porast odpornosti bakterij proti antibiotikom vpliva:
  2. nekontrolirana poraba antibiotikov
  3. prenizki odmerki
  4. napačna izbira antibiotika
  5. predolgo zdravljenje
  6. vse našteto

 

  1. Pri enemu od naštetih mikroorganizmov odpornost ni pomembna
  2. Staphylococcus aureus odporen proti meticilinu
  3. Streptococcus pneumoniae odporen proti penicilinu
  4. Mycoplasma pneumoniae odporna proti eritromicinu

 

  1. coli lahko povzroči Gram negativni septični šok preko delovanja:
  2. Eksotoksina
  3. Edotoksina
  4. Peptidoglikana
  5. Same bakterije

 

  1. Huda splošna prizadetost je značilna za:
  2. Okužba z rinovirusi okužba
  3. s herpes virusom tip 2 (manj kot gripa)
  4. okužba z virusom influence

 

  1. Za zdravljenje ”atipičnih pljučnic”(mirkoplazme, klamidije, legionele) uporabljamo:
  2. Tetracikline, makrolide, kinolone
  3. Peniciline, cefalosporine, glikopeptide
  4. Aminoglikozide, karbapeneme, konilone

 

 

 

 

 

  1. Otrok je zbolel akutno z visoko telesno tem in bledorožnatim papulomakuloznim izpuščajem, ki se ne izliva. Prvi izpuščaji so se pojavili na vratu in ga ne srbijo. Na vratu predvsem okcipitalno so se pojavile povečane bezgavke. Za katero okužbo najverjetneje gre?,
  2. Ošpice
  3. Norice
  4. Rdečke
  5. Škrlatinko

 

  1. Povišane vrednosti limfocitov, monocitov in limfocitnih plazmatk so patognomonične za:
  2. Ošpice
  3. Infekcijsko mononukleozo
  4. Serozni meningitis
  5. Salmoneloza

 

  1. Najpogostejši povzročitelj pljučnic pri bolniku z AIDS-om je:
  2. Streptococcus pneumoniae
  3. Pneumocystis carinii