- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Torakalna drenaža

Drenaža je način odstranjevanja patoloških sekretov iz telesnih votlin, sklepnih špranj in iatrogeno nastalih sekretov (med operativnim posegom) (Klasinc, 2009).

Drenaže ločimo glede na namen in vrsto. Na namen se delita preventivna drenaža (kratkotrajno delovanje, ter je iz operativnih ran) in kurativna drenaža (zdravilna drenaža, iziranje rane – lavaža). Glede na vrsto pa se delijo na drenaže brez srka (odvečna tekočina teče navzodl, uporablja se pri abdomnih, urologiji, nevrologiji), drenaže s srkom (tekočina se izprazni s pomočjo vleka -srka) ter torakalno drenažo. Dreni se ločijo po oblikah (T-dren, v obliki cigarete) , po avtorju: Büllau drenaža ter po funkciji (dreni z aktivno drenažo – vlekom, ter drene brez vleka (prost pad). Za delovanje drenov potrebujemo dren, drenažno vrečko, stekleničko, cevi za povezavo ter nastavek – konekt (Klasinc, 2009).

Toraka1na drenaža je nujna po vsaki torakotomiji za sprotno odvajanje krvi, eksudata in zraka iz plevralne votline, kar je pogoj za hitro in popolno ter trajno ekspanzijo pljuč. Zaradi negativnega pritiska v plevralni votlini mora biti drenaža zaprta in sestavljena po tipu podvodne (subakvalne) drenaže ali aktivne sukcije. Drenaža mora biti neprekinjena, sistem sterilen, vzdržujemo pa jo toliko časa, dokler traja sekrecija iz plevralne votline. Ob vsakem razstavljanju ali menjavanju sistema moramo torakalne drenaže zanesljivo stisniti in sterilno

zaščititi. Jakost aspiracije določi zdravnik, navadno pa je pri odraslem od 15 do 20 cm vode. Obvezna je stroga asepsa pri menjavanju sistemov, sestavljanju cevi in previjanju drenažne rane. Torakalni dreni se radi zamašijo s koagulirano krvjo, zato jih moramo redno in pogosto stiskati od bolnikovega prsnega koša proti steklenici za torakalno drenažo. Pri vsaki motnji v drenaži moramo preveriti prehodnost drenov, tesnjenje vsega sistema in delovanje črpalke. Pri premikanju bolnika in previjanju moramo predvsem paziti, da dren ne izpade. Težimo za tem, da bolnik čimprej vstane iz postelje tudi, če torakalna drenaža še ni odstranjena (Zver, 1979).

Problem z vidika zdravstvene nege:

Drenaža bolniku predstavlja oviro in tako vpliva na njegovo počutje. Drenaža ima na bolnika pozitivne in negativne vplive. Odtekanje tekočin bolnika razbremeni in pospeši zdravljenje ter stik z bolnikom je pogostejši sta pozitivni stvari. Negativne stvari pa so, da bolnik slabše spi, ga je strah, prisotna je bolečina ter je oviran pri gibanju (Klasinc, 2009).

Nevarnosti ki so prisotne pri iztopnem mestu: obveza je lahko vlažna ter dren se lahko premakne. Te nevarnosti preprečimo z redno kotrolo, opazovanjem kože in sprememb, varna pritrditev drena in stika med drenom in zbiralnikom (prav tam).

Nevarnosti ki so prisotne pri odvodu: lahko se zamaši ali pa se lahko preščipne. Te nevarnosti preprečimo tako, da kontroliramo odtok po drenu ter primerno fiksiramo – pričvrstimo.

Nevarnosti, ki so prisotne v zvezi z vsebino: če bi tekočina tekla v aparat za sunkcijo, preveč ali premalo tekočine ter izguba elektrolitov. Te nevarnosti preprečimo s tem da redno merimo in beležimo vsebino, nadomeščanje elektrolitov, krvi, beljakovin ter steklenica, ki mora biti do tretjine napolnjena (prav tam).

Nevarnosti, ki so prisotne pri napravi za vlek: okvara na elek. napravi aparata, prekinitev toka, ter če je regulacija srka netočna ali pa je več ni. Te nevarnosti preprečimo s tem, da čim prej odkrijemo okvaro in poskrbimo za popravilo ter redna kontrola srka, po potrebi nova nastavitev (prav tam).

Kritično mnenje:

Menim, da je na kliniki Golnik, natančneje na oddelku za intenzivno nego in terapijo za paciente z kakšnim koli drenažami dobro poskrbljeno saj so zelo natančni in imajo veliko znanja, kar je v takšnih primerih zelo potrebno. Več ne morem povedati, ker osebno nisem oskrbovala nobenega pacienta z drenažo.

 

Literatura:

Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko Pernat S. (2005). Zdravstvena nega 3. Maribor: založba Pivec

Zver G. Postoperativna nega po torakalnih operacijah. Obzor Zdr N. 1979; 13: 239-242