- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Uvod v raziskovanje v ZN: merski inštrumenti, zanesljivost, vprašalniki, vzorčenje, vzorec, rezultati raziskave, meta analiza, primarni dokument, naslov, avtor, izvleček, abstrakt, ključne besede, etika v raziskovanju,

Thurstonova lestvica za merjenje stališč
– raziskovalci najprej zberejo večje število pozitivnih in negativnih trditev, ki izražajo stališča do tistega družbenega pojava, za katerega bi radi ugotovili stališče ljudi.
– Nato dajo trditve velikemu številu ocenjevalcev. Vsak  ocenjevalec razporedi vsako trditev v enega izmed predalčkov, pri čemer naj bi bile v predalčku številka 1 trditve, ki po mnenju ocenjevalca izražajo najbolj pozitivno stališče, ostale trditve pa v vmesne predalčke.
– Za vsako trditev posebej zapišejo vrednosti teh predalčkov. Tiste trditve, pri katerih so bile velike razlike med ocenjevalci se izločijo. Za vsako preostalo trditev pa nato izračunajo mediano njenih vmesnih vrednosti in mero razpršenosti).

ZNAČILNOSTI MERSKIH INŠTRUMENTOV
– 1. Veljavnost
– instrument je veljaven, če res meri tisto značilnost, ki mislimo, da jo meri.
– Poznamo 2. načina za ugotavljanje veljavnosti:
– na osnovi skladnosti med teoretično in operacionalno definicijo; čim večja je skladnost, tem bolj veljaven je test.
– na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost preizkušamo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti.
– 2. Objektivnost
– instrument je objektiven, če je rezultat merjenja odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja.
– 3. Zanesljivost
– instrument je zanesljiv, če se od enega merjenja do drugega ne spreminja.

ZANESLJIVOST IN VELJAVNOST
– Razvidna veljavnost
– Ali so instrumenti ali njegove postavke verodostojne
– Konvergentna veljavnost
– Potrditev s primerjavo instrumenta z drugimi neodvisnimi procedurami merjenja
– Veljavnost znane skupine
– Veljavnost znane skupine, za katero vemo, da se razlikuje v dejavniku, o katerem sprašujemo
– Zanesljivost: stabilnost instrumentarija, ekvivalentna zanesljivost – stopnja, do katere so različne postavke namenjene merjenju iste stvari – Chrombahov alfa mora biti najmanj 0,6, za psihologijo pa 0,9.
– Teste zanesljivosti in veljavnosti delamo na pilotni stopnji raziskave !

SPLOŠNA NAČELA PRI PRIPRAVI VPRAŠALNIKA:
– Prepričajmo se, da je vprašanje jasno
– Izogibajmo se žargona ali strokovnih izrazov
– Izogibajmo se negativne oblike
– Izogibajmo se osebnim vprašanjem
– Ne postavljamo dveh vprašanj v eni postavki
– Izogibajmo se vprašanj, ki posredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko pravilen odgovor
– Anonimnost, intimnost glede na življenjski nazor
– Spoštljivost, občutljivost pri oblikovanju vprašanj

PRAVILA PRI OBLIKOVANJU VPRAŠALNIKA
– Preprosti za izpolnjevanje
– Priložimo kratko spremno pismo, ki razlaga namen raziskave in zakaj/kako je bil vprašalnik izbran
– Vprašalnik začnite s kratkimi navodili, kako ga izpolniti
– Občasno menjajte tipe vprašanj, toda podobne tipe vprašanj ohranite skupaj v skupinah
– Začnite z enostavnimi dejanskimi vprašanji, nato pa se premaknite na postavke o mnenjih ali vrednotah
– Ločimo v obliki pisave med navodili in vprašanji
– Vprašalnik vedno preizkusimo na manjši skupini
– razumljivost, dolžina, vrstni red vprašanj, občutljiva vprašanja, ali podatke lahko analiziramo, smisel rezultatov idr

ODPRTA VPRAŠANJA:
– nestrukturirano vprašanje,
– besedna asociacija,
– dopolnjevanje stavka,
– dopolnjevanje zgodbe,
– dopolnjevanje slike,
– preizkus tematske zaznave.

DOLOČITEV OBLIKE ODGOVOROV
Zaprta vprašanja
anketiranci odgovorijo tako, da izbirajo med v naprej pripravljenimi odgovori
odgovori morajo biti med seboj izključujoči in morajo obsegati večji spekter verjetnih odgovorov
vrstni red odgovorov lahko sistematično vpliva na anketirance
odgovore na zaprta vprašanja je lažje razložiti in razvrstiti

Zaprto vprašanje je lahko:
dihotomno – ponujeni sta dve povsem nasprotni smeri: da – ne; malo – veliko
vprašanje z več možnimi odgovori – možna je izbira ene ali več ponujenih možnosti
Likertova lestvica ( izražanje stopnje strinjanja ali nestrinjanja z danim stališčem
ocenjevalna lestvica – postavki se pripiše oceno med slabo in odlično
rangiranje po pomembnosti – stopnja pomembnosti se označi z zaporednimi številkami

VZORČENJE
– Če je populacija manjša kot 500, vprašalnik pošljemo vsem (cenzus)
– Vzorčenje izvedemo:
– kadar je populacija velika (več kot 500 enot),
– kadar želimo ugotoviti le številčne odnose v populaciji in nas ne zanima kdo so posamezniki s posebnimi značilnostmi.
– Stratificirani vzorec: 20% vzorec ali manj (10%), če ta znaša več kot 500 anketirancev
– Kvotno vzorčenje: izberemo po neki specifični značilnosti v populaciji, času, poklicni skupini idr.

LOGIKA VZORČENJA IN LASTNOSTI VZORČNIH OCEN
– Zamisel vzorčenja uporabljamo, kadar iz manjšega števila posameznih primerov sklepamo na značilnosti celotne kategorije, ki ji ti primeri pripadajo.
– Za vzorčenje se odločimo kadar ne želimo ali ne moremo proučiti celotne populacije parametrov, populacije ne poznamo; popisati bi morali celotno populacijo, da bi vedeli ali je vzorec dober.
– Ko sestavljamo vzorec ne moremo nikdar ugotoviti ali je verna slika populacije, ker bi to predstavljajo, da poznamo parametre populacije, ki jih šele želimo oceniti z vzorcem.
– Večje ali manjše zaupanje v točnost vzorčnih ocen pa temelji na poznavanju logike postopka vzorčenja, lastnosti vzorca in izračunavanja ocen.

SLUČAJNOSTNI VZORCI
– so vzorci, ki zadostujejo naslednjemu bistvenemu pogoju:
– način izbora vzorčnih enot mora biti tak, da ima vsaka enota    populacije enako verjetnost, da bo izbrana v vzorcu.

1. Enostavni slučajnostni vzorec (primer: loterijsko žrebanje 3×3- Najprej opravimo žrebanje, sledi vzorčenje s ponavljanjem: izžrebano enoto vrnemo nazaj v boben. Vsaka enota ima ves čas enako verjetnost, da bo izbrana – nrp 1: 900
– Prednosti: postopek izbranih enot je preprost in lahko razumljiv, ni potrebno poznati značilnosti populacije preden začnemo vzorčiti, lahko je izračunati točnost ocen.
– Pomanjkljivosti: pred vzorčenjem je potrebno prešteti in oštevilčiti vse enote populacije, kar zahteva veliko časa in stroškov; je določena verjetnost, da dobimo slab in reprezentativen vzorec. Slučajni vzorec kaže redno in nekoliko manjšo točnost ocen kot enako velik stratificiran vzorec.

–    2. Sistematični vzorec – pri tej obliki vzorčenja izberemo iz seznama vseh enot populacije n-to enote. Najprej izdelamo spisek vseh enot populacije. Odločimo se za velikost vzorca. Izračunamo razmerje med velikostjo celotne populacije in velikostjo vzorca v intervalu, ki vključuje enoto od prve na seznamu do n-te, pri tem moramo biti pozorni, da se v seznamu enot populacije kaka različnost ne ponavlja periodično in to v enakem intervalu kot je vzorčni.

3. Stratificiran vzorec
– Prednosti: bolje predstavlja populacijo kot enako velik enostavni slučanjostni vzorec, vključuje majhne subpopulacije, ki bi lahko pri enostavnem slučajnostnem vzorcu izpade ali bile slabo predstavljene v vzorcu, daje točnejše elemente parametrov.
– Pomanjkljivosti: imeti moramo predhodne podatke o populaciji, o njeni strukturi. Sestavljanje delovnih vzorcev je zamudno, ko  razvrščamo enote v posamezne sisteme, se lahko zmotimo in uvrstimo enote v napačni sloj.

SLOJEVIT, STRATIFICIRAN VZOREC
populacijo razdelimo na sloje ( razrede, razdelke ) oz. upoštevamo obstoječo delitev
sestavimo sezname enot po slojih
izračunamo vzorčno razmerje in določimo velikost vzorca ( npr. 10% )
iz vsakega sloja izberemo 10% enot ( proporcionalni izbor ) oz. iz vsakega sloja enako abs. število = drugačen %; ( disproporcionalni izbor ) s sistematičnim ali enostavnim slučajnostnim izborom

NESLUČAJNI VZORCI
– 1. Priročni vzorec – številne raziskave so izvedene na skupinah ljudi, ki so raziskovalcem najbolj dostopne. Te skupine niso na kak poseben način izbrane iz širše populacije, zato je vprašanje, katero populacijo predstavljajo in kako je mogoče ugotovitve iz teh vzorcev posploševati na širšo populacijo.

– 2. Namenski vzorec – recimo, da proučujemo organiziranost bolnišnic. Namesto, da bi zbrali slučajnostni vzorec bolnišnic, proučimo le nekaj bolnišnic, ki pa so tipični predstavniki te vrste javnih zavodov po kadrovski strukturi, po strukturi zadev, ki jih obravnavajo. Takšen način nam prihrani precej stroškov, seveda pa moramo dobro poznati značilnosti posameznih enot populacije in delnih populacij.

– 3. Kvotni vzorec izberemo podobno kot stratificiran vzorec. Populacijo razdelimo na stratume glede na značilnost, ki je pomembna za raziskavo. Nato pa iz vsakega stratuma izberemo določeno število enot. Pri tem pa ne izbiramo slučajno ali sistematično, pač pa po načinu priročnega vzorca. Vsakemu anketarju nato določimo koliko oseb ali kolikšno kvoto z odločeno izobrazbeno stopnjo moramo anketirati, nato pa mu prepustimo izbor oseb.
SLIDE 205

ETAPE ZRD – ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA (Polit, stran 71)
1. Definiranje raziskovalnega problema
– Izkušnje, literatura, intuicija vodijo v oblikovanje ene ali več delovnih hipotez
– Ničelna hipoteza je negacija delovne hipoteze
– Zavrnitev ničelne hipoteze na ravni tveganja P<0,01 pove o signifikantnem vplivu proučevanega dejavnika
–    P<0,05 je sumljiva signifikantnost
2. Iskanje in kritični študij literature
– Obvezna etapa ZRD
– Ocena ali je nameravano raziskovanje smiselno
– ? Preoblikovanje problema in hipotez
– Smotrno načrtovanje ZRD
3. Načrtovanje raziskovanja
– objekt raziskovanja,
– populacija in vzorec,
– metode in tehnike,
– opredelitev neodvisnih in odvisnih variabel,
– pripomočki,
– tehnike zapisovanja rezultatov,
– statistične metode,
– prostori, sodelavci, organizacija dela,
– časovnica,
– finančna sredstva
4. Izvajanje raziskovanja
– pilotsko
– definitivno
5. Obdelava in interpretacija rezultatov
– Zgostitev rezultatov
– Primerjava rezultatov za različne skupine
– Kvalitativna analiza
– Kvantitativna analiza
– Sinteza
– Sklepanje o možnostih zavračanja ničelnih hipotez
– Primerjanje ugotovitev z obstoječimi teorijami
– Razmišljanje o teoretičnem pomenu in praktični uporabnosti ugotovitev
– Odpiranje novih problemov
– Modificiranje obstoječih ali formuliranje novih teorij
6. Objava rezultatov
– Pisna: raziskovalno poročilo, članki, diplomsko ali magistrsko delo, doktorska disertacija
– Ustna: predavanje
– Brez objave ZRD ni končano in so rezultati brez vrednosti
– Poznavanje načel objavljanja

OBJAVA REZULTATOV RAZISKAVE

– Primarni dokument
– Primarni raziskovalni članek
– diplomska, magistrska, doktorska naloga
– Sekundarni dokument
– meta-analiza, meta-sinteza
– priporočila za delo, klinične smernice
– pregledni članek
– Terciarni dokument
– učbenik
– Priročnik
– Ostali prispevki
– Uvodnik
– Pismo uredništvu
– Novice
– Itd.

ZNAČILNOSTI PRIMARNEGA DOKUMENTA
– PREDNOSTI
– Originalno, neobjavljeno delo
– Vir novega znanja
– Osnova znanstvenega razvoja
– SLABOSTI
– Veliko število prispevkov
– Pogosto razdrobljeni rezultati

ZNAČILNOSTI SEKUNDARNEGA DOKUMENTA
– PREDNOSTI
– Pregled večih primarnih dokumentov
– Najpogosteje citirani članki
– Praktičnost in uporabnost
– SLABOSTI
– Nejasni kriteriji izbora
– Zamuda od rezultatov do objave

META – ANALIZA
Je kvantitativna integracija. Vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave. Je eden izmed ključnih virov dokazov za EBP ( uporaba najboljših kliničnih dokazov pri sprejemanju odločitev v ZN ). In je ena izmed sistematičnih oblik pregledov dokazov.
Po strukturi je  podobna primarnemu dokumentu. Gre za analizo podatkov iz že objavljenih člankov in njihovo skupno obdelavo. Je zelo natančen protokol. Rezultat meta – analize je odločitev o tem ali je določen ukrep koristen. Ima pa tudi nekaj težav oz. slabih strani: ni protokola analize, pomanjkljiv je opis izbora literature, homogenost rezultatov ni prikazana s testi, statistične analize so neustrezne, ni jasnih sklepov, v primeru statistično pomembnih razlik, ni razložena možnost pristranosti različnih objav.

PRIPOROČILA, SMERNICE
– Običajno nadaljevanje meta-analize
– Vsebuje rezultate testiranja v praksi in njihove praktične izvedljivosti
– Rezultat konsenza v stroki ali med strokami
– Predstavljajo strokovno doktrino
NAPAKE:
– Ne izpolnjujejo vseh pogojev in gre za pregledne članke
– Neustrezno sklepanje iz enega področja na drugega (npr. ZDA Slovenija, specialistična dejavnost –osnovna zdravstvena dejavnost)

OSTALI PRISPEVKI
Uvodnik
Pismo uredništvu
Novice
Poročila s kongresov
Osebna mnenja
Itd.
PREDNOSTI
– Aktualnost
– Berljivost
– Poljudnost
SLABOSTI
– Subjektivnost
– Prispevki se ne citirajo*

PISMO UREDNIŠTVU
– Aktualen, kratek strokoven prispevek (običajno do 1500 besed)
– Ni točno predpisane strukture

UVODNIK
– Običajno naročen prispevek
– Kratek opis določenega problema oz. stanja znanja na tem področju

FAZE RAZISKOVALNEGA DELA
Poznavanje področja
Ideja
študij literature
Predlog raziskave
Analiza
Pisanje
Objava in predstavitev

POZNAVANJE PODROČJA
– Kaj znamo bolje kot drugi?
– V čem se razlikujemo?
– Kaj so problemi?

IDEJA
– Opazovanje
– Prebiranje literature
– Neformalni stiki
– Kvalitativne raziskave

ŠTUDIJ LITERATURE
– Sistematično branje literature
– Ciljano branje literature

RANGIRANJE REVIJ
– Recenzirane revije
– Indeksiranje revije
– Medline
– SCI: sciencecitationindex,
– SSCI: social sciencecitationindex
– IF: impactfactor

PRIPRAVA PREDLOGA ZA RAZISKAVE
Priprava predloga raziskave
Pregled znanega
Namen raziskave
Cilj(i) raziskave
Hipoteza(e)
Metodologija
Vzorčenje
Metode
viri

Zbiranje podatkov
Namensko zbrani podatki/ že obstoječi podatki
Najpogostejša vprašanja in dileme:
–    Reprezentativnost podatkov
–    Potrebno število
–    Zanesljivost
–    Pristranosti pri vzorčenju

Analiza podatkov
Vnos podatkov
Analize
– 1. ANALIZA: preveri zanesljivost
– 2. ANALIZA: preproste analize
– 3. ANALIZA: usmerjene analize
Najpogostejša vprašanja in dileme
Kdo naj vnaša podatke?
Kakšne analize naj naredim?
Kdo naj jih naredi?
Kdaj rabim pomoč statistika?

Poročanje o rezultatih raziskave
Naslov
Kazalo
Izvleček
Uvod
Namen, cilji, hipoteza
Metode in preiskovanci
Rezultat
Razprava
Sklepi in predlogi
Zahvala
Literatura
Priloge

OBLIKOVANJE PRIMARNEGA DOMUKENTA
– PRIMARNI DOKUMENT: pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
– Raziskovalna poročila, diplomska, specialistična, magistrska dela, doktorske  disertacije, strokovni in znanstveni članki
– Cilj: informirati zainteresiranega bralca o avtorjevem raziskovalnem delu..
Besedna zgradba dokumenta – splošno:
Natančne besede, določne, enostavne, potrebne, znane
Omejevanje kratic (ne v naslovu)
Mednarodne kratice fizikalnih količin (brez razlage)
Razložiti vse kratice, ki jih prvič uporabimo
Seznam kratic
Kratki, logični stavki
Vsak stavek izraža eno misel, ki jih povezujemo v zaokrožene celote
Poglavja: uvod
– Uvod (kaj je vprašanje, na katero želimo odgovoriti)
– Material in metode (opišemo način iskanja odgovora)
– Rezultati (navedemo, kaj smo našli z raziskavo)
– Diskusija (na začetku povemo odgovor do katerega smo prišli z
raziskavo n o tem razpravljamo)

– I = INTRODUCTION uvod
– M = METHODS materiali in metode
– R = RESULTS rezultati
– D = DISCUSSION razprava

ZGRADBA PRIMARNEGA DOKUMENTA
Naslov
Ime in priimek avtorja /avtorice
Izvleček
Ključne besede ali deskriptorji
Prevod naslova, izvlečka in ključnih besed
Uvod
Material in metode
Rezultati
Diskusija
Zahvala (ni nujno)
Reference ali literatura
Priloge
Življenjepis avtorja

NASLOV
Vsi ga preberejo
– Mora biti zanimiv
– Mora biti točen in jasen
– Ne sme biti predolg
– Označi bistveno vsebino, to je objekt raziskave
– Vidne metode in tehnike in odnosi med spremenljivkami
– Natančen, popoln, jedrnat, specifičen
– Dve tipkani vrstici, 140 znakov
– Podnaslov – pri seriji člankov

AVTOR
– Polno ime in priimek
– Več avtorjev
– zaporedje, ki odraža delež njihovega prispevka k znanstveni informaciji
– Avtorji z bistvenim deležem morajo biti navedeni do tretjega mesta, vsi  pomembnejši do šestega mesta
– Abecedno zaporedje ni priporočljivo
– Prvi avtor je avtor, ki je naveden na prvem mestu
– Vodilni avtor je raziskavo zasnoval in vodil in ni nujno prvi avtor, kar mora biti označeno kot korespondenčni avtor, ali pa je med avtorji naveden na zadnjem mestu z veznikom “in” ali “and”

IZVLEČEK ALI ABSTRAKT
Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta
Vprašanja na katera raziskava odgovarja
Materiali in metode
Rezultati
Odgovori na vprašanja in pomen le teh
Omejen besedno, polni stavki, ne citiramo literature, opustimo podrobnosti,   tretja oseba ednine ali množine
Napisan v slovenščini in angleščini

KLJUČNE BESEDE
Označujejo vsebino dokumenta, največ 5
Deskriptorji – standardiziran geslovnik, sinonimi za en pojem
Univerzalna decimalna klasifikacija
UDK je s številkami označena vsebina dokumenta, določi bibliotekar
Prevod sekundarne opreme primarnega dokumenta
Prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino

Predgovor
Razlogi za raziskavo, ustanova raziskovanja
zahvala mentorjem, sodelavcem v raziskavi, institucijam
Zahvale so lahko tudi pred navedbo literature

Vsebina
Pregled vsebine, naslovi, podnaslovi poglavij, podpoglavja
Hierarhija naslovov in podnaslovov

Seznam kratic
– Urejen abecedno, slovenske, angleške kratice

Uvod
Bistvo problema, jasnost, informativnost
Kaj o problemu že znanega in kaj še ni
Citiramo najpomembnejša dela, če jih je veliko, citiramo tista, ki so nastala prva ali citiramo pregledne članke
Teoretična izhodišča problema
Pisanje v smislu lijaka, od širšega, bolj znanega, k ožjemu, manj znanemu – dedukcija ali obratno indukcija
Na koncu natančno oblikovano vprašanje raziskave, formuliran problem, hipoteze

Materiali in metode
Opišemo uporabljeno metodologijo, da smo prišli do odgovorov na zastavljene hipoteze
Odnos med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami
Citiramo že uporabljeno metodologijo, v koliko smo jo že uporabili
Opis mora biti tako natančen, da se lahko naše delo preveri
Natančen opis vzorca, inštrumentarij (tehnik opazovanja, merjenja,  zapisovanja rezultatov), način zbiranja podatkov
Uporabljene statistične metode za obdelavo podatkov
Soglasja etične komisije

Rezultati:
Navajanje ugotovitev raziskave
Kvantitativne podatke navajamo statistično analizirane
–  Povprečne vrednosti, standardne deviacije, t testi, ANOVA, korelacije,  faktorska   analiza, regresijska analiza …
Sklicevanje na tabele, podatkov ne ponavljamo, tabelo komentiramo
Tabela: naslov, glavo, zbirni stolpec, zbirna vrstica, stolpiče in vrstice
– Navedene enote merjenja v tabeli, vsa polja morajo biti polna, če podatka  nismo uspeli dobiti, napišemo …, če je podatek nič,  napišemo 0, če pojava ni, napišemo –
Pišemo v preteklem času
Uporaba slik, grafikonov: podnapis, jasnost,oznake

Razprava:
Odgovarja na vprašanja v uvodu
Pojasni, kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z obstoječim znanjem
Nikoli ne mešamo rezultatov in diskusije v istem poglavju
V diskusiji rezultatov ne ponavljamo
Pišemo v sedanjem času
Poudarimo omejitve naših ugotovitev in nasprotujoče si rezultate v raziskavi
Navedemo, kako naš odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav, enako, kadar drugi avtorji odkrijejo nasprotno, pojasnimo razhajanja
Na koncu pokažemo pomen naše raziskave, njeno aplikativnost, sklepe, ki jih je potrebno še nadalje raziskovati

Reference ali literatura:
Seznam vseh citiranih del drugih avtorjev in lastnih del
Načini citiranja:
– Harvardski (priimek, letnica)
– Vancouvrski (oznaka s številko)
– Kombinacija H in V

Priloge:
Informacije, ki so nujno potrebne za razumevanje besedila
vprašalniki

ETIČNI PROBLEMI NA PODROČJU RAZISKOVANJA
– Potvarjanje ali prirejanje rezultatov.
– V grobih primerih se to le poredko dogaja, čeprav so poznani primeri tudi popolnih izmislekov častihlepnih znanstvenikov.
–  izločanje “neustreznih” primerkov iz obdelave, da dobimo dobro statistiko.
– Včasih recenzent zahteva za objavo določene podatke, do katerih avtor ne more več priti. Tedaj je avtor pred preizkušnjo, da si jih preprosto izmisli ali ponaredi (priredi).

– Kraja rezultatov in dela.
– To je pogosto zlasti pri poskusih objave, ko recenzent dela na istem polju kot avtor, pri čemer je pred slednjim v zaostanku. Znani so primeri, ko zadržuje ali zavrne članek oziroma ga da v dopolnitev, sam pa se posluži v njem opisanih rezultatov. Čedalje bolj velja, da v znanosti ne smemo zaupati nikomur izven kroga preverjenih prijateljev in sodelavcev.

– Nemarno delo.
–    Slaba izvedba eksperimenta: gre za pozabljanje na za potek eksperimenta pomembne parametre. Praktično nemogoče je pri poskusih nadzirati vse vsaj malo relevantne parametre, saj postanejo lahko s tem poskusi prezapleteni. Prisiljeni smo torej zmanjšati nadzor eksperimentalne situacije, vendar je ravno tu past, da gremo v ekonomiziranju predaleč.

– Pristranska interpretacija rezultatov.
– Interpretacija rezultatov (ponavadi napisana v diskusiji člankov) je praviloma obarvana z nazorom avtorja. To je pravzaprav ena od redkih svobod avtorja, da izrazi svoje mišljenje. Vendar je tudi tu potrebno ohranjati objektivnost, saj lahko s svojevoljno interpretacijo zavajamo recenzente oziroma druge bralce naših objavljenih del.
– Potrebna je sposobnost raziskovalca, da se ne naveže na svoja pričakovanja. To mu da stabilnost in treznost.

– Apriorno odbijanje drugačnih teoretičnih izsledkov.
– Ozkost je eden od največjih sovražnikov znanosti.
– Znanost v svojem osnovnem namenu produkcije znanja zahteva odprt um za  novosti, za sveže poglede in odkritja.
– Širina uma je bila tudi ena od prvih etičnih vrlin

Najbolj pogosti etični problemi v okviru znanosti kot družbene dejavnosti
– nepravično razporejanje sredstev.
– Vpliv politike
– Vpliv recenzentov
– Zveze in poznanstva

– pristranska uredniška politika.
– Uredniški odbor revije ali analogno telo za pripravo kongresa lahko zavrne ali zavlačuje z objavo članka,  s katere vsebino (idejno  snovo) se ne strinja, čeprav je sicer v redu napisan. Avtorju v takem primeru ponavadi preostane le iskren pogovor z urednikom ali pa poskus objave v sorodni reviji. Primeri neutemeljenih, zgolj ideološko pogojenih zavračanj so relativno pogosti.

– nepravično ocenjevanje (recenziranje) poročil raziskovalnih
nalog.
– negativna recenzija namesto pozitivne,
– pozitivna recenzija namesto negativne
– ta pojav je zlasti razširjen v deželah z majhnim znanstvenim zaledjem. V tem primeru si je potrebno pomagati s čimbolj neodvisnimi tujimi recenzenti.

– formalistično pretiravanje v točkovanju znanstvenih skupin ali
posameznikov glede na objave in odmevnost.
– obrobne – a zato ne nujno manj zahtevne ali kakorkoli manj vredne
znanstvene panoge.
– Primer: dva ali več raziskovalcev med seboj zmeni, da se bodo ne glede na dejansko potrebo medsebojno citirali.

– onemogočanje napredovanja bolj nadarjenim ali bolj originalnim raziskovalcem.
– V tej zvezi je precej pogosta negativna selekcija naslednikov.

– siljenje podrejenih raziskovalcev k potvarjanju rezultatov ali k
nemoralnim eksperimentom.
– Ta pojav je pogost zlasti na področju uporabnih raziskav. Prikriva se na primer ekološka nevarnost raziskovanega projekta.

Raziskovanje in etika v zdravstveni negi

Kodeksi etike
– Vsaka disciplina si ustvari svoj kodeks etike
– ICN kodeks etike za medicinske sestre (2002)
– Slovenski kodeks etike v zdravstveni negi

ETIČNI PRINCIPI ZA ZAŠČITO UDELEŽENCEV PREISKAVE
– Izogibanje, preprečevanje, minimiziranje škode za paciente
– Škoda: fizična, psihična, socialna, finančna
– Raziskave izvajajo usposobljeni posamezniki
– Vsa zdravila morajo biti predhodno preizkušena na živalih
– Vse informacije o udeležencih raziskave so zaupne
– Zaščita pred izkoriščanjem
– Zaščita podatkov in povedanega s strani raziskovancev se ne sme uporabiti njim v škodo
– Zaupanje med raziskovalcem in raziskovancem ne sme biti izrabljeno

– Pravica o samoodločanju
– Pacient se sam odloči ali bo sodeloval v R, brez tveganja za nadaljnjo obravnavo
– Nevarno siljenje bolnika s strani osebe, ki ima avtoriteto

– Pravica vedeti vse o raziskavi
– Informacije o naravi raziskave, pravice udeležencev, možnosti odklonitve sodelovanja, odgovornosti raziskovalcev, tveganja in koristi za udeležence R
– Izjemoma dovoljeno prikrito zbiranje podatkov pri občutljivem raziskovanju: vedenje pri jemanju mamil, seksualno vedenje, nedovoljeno vedenje idr
– Problemi:
– Uporaba prevare, da dobimo dovoljenje za sodelovanje
– Zaščita posameznika pri raziskovanju preko interneta

– Pravica do poštenega zdravljenja
– Pravilna randomizacija, vzorčenje
– POZOR šibkejše skupine v populaciji in njihovo vključevanje – izkoriščanje?
–    Odnos do tistih, ki odklonijo sodelovanje v raziskavi

– Pravica do zasebnosti
– Varovanje podatkov in osebnostne integritete

POSTOPKI ZA ZAŠČITO UDELEŽENCEV RAZISKAVE
– Opis koristi in tveganj v R
– Koristi
– Razlaga koristi glede na stanje udeleženca
– Zakaj je sodelovanje pomembno iz vidika posameznika in skupine s podobnimi težavami
– Tveganja
– Fizično trpljenje, stranski učinki, diskomfort, slabost, stres
– Socialno tveganje, stigmatizacija, izguba zasebnosti, časa, morebitni stroški

– Informiran pristanek o sodelovanju v raziskavi s podpisom
Razumevanje razlik med utečenim postopkom in postopkom raziskave
Cilji študije
Vrste podatkov, ki se zbirajo
Opis vseh postopkov v raziskavi v kateri sodeluje raziskovanec
Število srečanj z raziskovalcem
Sponzorji raziskave
Izbor udeležencev raziskave
Potencialne nevarnosti R in koristi R
Drugi načini, ki so primerni za obravnavo raziskovanca
Plačilo?, zasebnost obravnave
Prostovoljni pristop za sodelovanje
Izstop iz raziskave med potekom le te
Kontaktna oseba