- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vaja Mikrobiologija

MRSA?

M- meticilin
R- rezistenten
S- stafilokok
A- aureus

Bakterija je občutljiva na večino antibiotikov, prisotnost bakterije ugotavljamo z brisi, odvzamemo kužnine, bris nosu, žrela, kožne spremembe, rane, aspirat iz dihal.

Bris damo takoj na gojišče.

NAŠTEJTE NAJPOGOSTEJŠE POVZROČITELJE INFEKTOV URINARNEGA TRAKTA?

–         Escherichia coli (več kot 60%)
–         Klebsiella sp.- 6 palička
–         Proteus mirobilis- živi v črevesu človeka
–         Pseudomonas aeroginosa- najdemo jo v vodi, po G- palička
–         Staphylococcus saprophyticus – po G+ kok
–         Streptococcus agalactiae- po G+ kok
–         Streptococcus faecalis- po G+ kok
–         Candida albicans- kvasovka

CITOMEGALOVIRUS (CMV)?

Je herpesni virus DNK z lipidno ovojnico, ki je razširjen povsod po svetu. Človek je edini nosilec virusa, prenaša se s stikom, virus se izloča s sečem, izločki spolovil, s slino, materinim mlekom, najdemo ga v levkocitih v krvi.

Okužba največkrat ne daje vidnih znakov. Zelo nevaren je virus za nosečnice, ker povzroča okvare ploda.

Nastanejo poškodbe možganov, oči in jeter ter mnogo nepravilnosti v razvoju. Pri večjih otrocih in odraslih lahko povzroči splošno bolezen z povečanjem bezgavk, bolezen ugotavljamo z osamitvijo virusa iz izpirkov žrela in seča v celičnih kulturah in z dokazovanjem zvečanja količin protiteles v serumu. Znak okužbe otroka med nosečnostjo je dokaz specifičnih protiteles IgM. V celicah seča in v levkocitih dokazujemo virus z hibridizacijo DNK.

KAJ JE BAKTERIJSKI KROMOSOM IN KOLIKO JIH JE V CELICI?

Dedna snov ali bakterijski kromosom je dolga nitka dvovijačna DNK, ki je pri večini bakterij zvita v klobčič (krožni kromosom). Je brez jedrne membrane, tu so shranjeni dedni zapisi ali genetske informacije prokoriontskih celic. Če se celica deli, nastane dva enaka kromosoma od katerih se vsak prenese v novo nastajajočo celico.

KAKŠNA JE RAZLIKA MED CELIČNO STENO G+ IN G- BAKTERIJ?

Celična stena je pomemben del celice. Daje ji stalno obliko, je trdna in jo težko strgamo, sestavljajo jo molekule, ki jih drugje v naravi ne najdemo. Celična stena ščiti bakterijo pred fizičnimi vplivi okolja. Osnovna sestavina celične stene vseh bakterij je peptidoglikan murein, to daje trdnost bakterijski celici.

– celična stena G+ bakterij: je iz debele plasti peptidoglikana, ima zelo malo ali nič polisaharidov, tudi proteinov je zelo malo. Pogosto najdemo teihoično kislino, ki uravnava transport ionov v celico.

– celična stena G- bakterij: je iz tanke plasti peptidoglikona in lipopolisaharidne zunanje ovojnice. Ovojnica, ki leži nad mureinom je strupena za ljudi in živali.


AKTIVNA IMUNIZACIJA (razložite na primeru HBV)?

Specifično imunost človek pridobi, če pride v stik z mikroorganizmom vidno v obliki bolezni ali nevidno s tihim prebolevanjem ali pa z cepljenjem. V tem primeru gre za aktivno pridobljeno imunost, ki je lahko začasna ali doživljenska, ponavadi pa traja več let. Cepljenje ali vakcinacija je postopek vbrizgavanja mrtvih organizmov, njihovih antigenov ali razstrupljenih strupov – toksinov v telo.

Lahko pa vbrizgavamo ali dajemo skozi usta tudi žive mikroorganizme, vendar tako oslabljene, da ne povzročijo bolezni pač pa le imunski odziv. Tako spodbujena celična ali protitelesna imunost ščiti cepljeno osebo pred okužbo z ustreznim mikroorganizmom.

Zdravstveni delavci se cepijo proti hepatitisu B z rekombinantnim mrtvim cepivom.

Pasivno pridobljena imunost nastane pri umetnem vbrizgavanju specifičnih protiteles človeku. Pasivno pridobi protitelesa tudi otrok od matere preko posteljice in z materinim mlekom, pasivna imunost je zelo kratka.

RAZLOŽITE PRINCIP DIREKTNEGA IF TESTA?

Kadar iščemo v tkivih ali kužninah antigene mikroorganizmov, uporabljamo znana protitelesa, ki so označena z barvilom- flurokramom. Če je mikrob v kužnini, se protitelesa z njim vežejo in antigen- protitelo vidimo kot svetlečo obliko v mikroskopu z UV žarki predpisane dolžine (direktna imunoflurescenca).

INDIREKTNA IMUNOFLURESCENCA!

Je nekoliko bolj zapleteno. V tem primeru nam je znani antigen (mikroorganizem) pritrjen na predmetnik. Ko dodamo bolnikov serum, se protitelesa (imunoglobulini), ki so v serumu, na ta antigen vežejo. K kompleksu antigen- protitelo dodamo protitelesa proti imunoglobulinom, ki so označena s flurokramom. Ta se vežejo na prejšnji, že nastali kompleks in celotno tvorbo vidimo s fluorescentnim mikroskopom kot svetlečo obliko.

KAJ JE ZNAČILNO ZA BAKTERIJO SALMONELLA TYPHII?

Rod Salmonella ali salmonele povzročajo črevesno vročino- to je tifusna oblika bolezni z visoko vročino in splošnim obolenjem (npr.: Salmonella typhii, Salmonella paratyphii B) in akutno drisko.

Edini rezevoar za bakterijo salmonele je človek. Salmonella so po Gram negativne gibljive paličke z značilnimi antigeni celične stene. Salmonella typhii ima tudi antigen ovojnice Vi. Salmonele vstopajo z okuženo hrano in vodo skozi usta v črevo, vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega črevesja in začetnega debelega črevesja, kjer povzročajo vnetja.

Izločajo se z iztrebki. Salmonella typhii in salmonele, ki povzročajo črevesno vročino, se iz tankega črevesja razširijo v kri, nato pa v vse organe in tudi nazaj v črevo.

KAJ JE ZNAČILNO ZA BAKTERIJSKO KAPSULO IN KAJ ZA BIOFILM?

Kapsula bakterij je izloček bakterijske celice, ki ima isto obliko kot bakterija ter vključuje le posamezne bakterije.  Zelo lepo vidimo kapsulo z mikroskopom v obarvanem razmazu kot svetel, neobarvan rob.

Bakterije s kapsulo so zelo odporne proti fagocitozi, lažje vdirajo v kri in tkiva. Pravimo, da so invazivne, ker jih celice naravne odpornosti gostitelja- fagociti (celice, ki požirajo bakterije) ne morejo takoj uničiti. Nekatere bakterije izločajo rahlo polisaharidno sluz- glikokoliks, ki obdaja skupke več bakterijskih celic.

Te bakterije se lahko prilepijo na površine in tvorijo gosto sluzno maso, sestavljeno iz bakterij in glikokoliksa, ki jo imenujemo biofilm.


KATERI SO SPLOŠNI NAPOTKI ZA ODVZEM KUŽNIN?

Pazimo na aseptično delo, kar pomeni, da ravnamo tako, da onemogočimo dostop nezaželjenim mikroorganizmom iz okolja ali rok, kože, las, ust, zgornjih dihal. Uporabljamo zaščitne halje, predpasnike, včasih medicinske rokavice, pokrivala, maske in očala. Vsi instrumenti, posodice in materiali, ki jih pri odvzemu kužnin uporabljamo, morajo biti sterilni, brez mikroorganizmov.

Pazimo na varnost pred okužbo bolnika, jemalca in kurirja. Pred in po jemanju in po dotikanju kužnin vedno razkužimo roke, če tudi smo imeli medicinske rokavice na rokah. Posodice z materiali, ki vsebujejo zelo kužne mikroorganizme, prenašamo zateljene v polietilenskih vrečkah, (spremni list je posebej), ki smo jih odložili v predpisano torbo.


KAJ VESTE O POVZROČITELJU INFEKCIJSKE MONONUKLEOZE IN LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA?

Povzročajo jo virus Epstein-Barr, ki sodi med herpesne viruse. Povzroča nalezljivo vnetje žlez mezgovnega obroča in jeter z značilnim povečanim številom mononuklearnih celic v krvi- infekcionarna mononukleoza.

Virus se prenaša s slino ter se najprej razmnožuje v žrelu in žlezah slinavkah, nato okuži limfocite B. Človek ozdravi, pri nekaterih osebah pa se virus zadržuje v limfocitih B (latentna okužba). Bolezen se najbolj širi med otroki in mladimi ljudmi. Za potrditev bolezni največkrat uporabljamo povečano količino protiteles v serumu s testom indirektne imunoflurescence.


KAJ JE CELIČNA IMUNOST IN KAKO SE CELIČNI OBRAMBNI SISTEM SEZNANI Z ANTIGENI?

Celična imunost je pomembna v obrambi pri infekcijah s fakultativnimi znotraj celičnimi paraziti: bacili TBC, listerije, virusne infekcije, glivične infekcije. V teh primerih so mikroorganizmi skriti v celicah in zato nedostopni protitelesom.

Celična imunost je tudi mehanizem alergične reakcije pozne preobčutljivosti, reakcija zavračanja presadka in verjetno je celična imunost tudi poglavitna obramba proti raku. Limfociti T izločajo po stiku z antigenom številne biološke aktivne snovi- limfokine. To je skupina različnih beljakovin. Limfokini delujejo na različne celice, njihove poglavitne celice tarče pa so makrofagi in limfociti.

ZGRADBA IN VLOGA CITOPLAZEMSKE MEMBRANE?

Citoplazemska membrana je elementarna membrana, kot pri vseh celicah. Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska (40-70%), fosfolipidov je  15-40%, nekaj malega je ogljikovih hidratov in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja v katerem so vložene molekule beljakovin. Vloga celične membrane: – prenos molekul:

– izločanje eksoencimov in dvojnih metabolitov
– dihanje
– razmnoževanje
– sinteza celične stene


KAJ JE VIRUSNA TRANSFORMACIJA?

Je vgraditev dela DNA molekule iz celice donorja v celico recipienta. To je najstarejši poznani način prenosa dednega materiala. Pri transformaciji sprejme celica recipienta majhen del DNA molekule celice donorja.

Celica, ki je zmožna vgraditi takšen del DNA, je kompetentna celica. Del celične stene se razgradi in DNA donorja vstopi v celico recipienta. Nova DNA se vgradi v DNA sprejemnika, nastane rekombinantna.

KAJ JE GRAMSKO BARVANJE IN NA ČEM BARIRA?

– bakterije barvamo zaradi lažjega opazovanja
– v bakteriologiji uporabljamo običajno barvanje po Gramu ( sestavljeno barvanje- metilvijolično, lugol, etanol, fuksil, safranin)
– na osnovi tega barvanja razlikujemo po G+ (modrovijolične) in po G- (rdeče) bakterije
– sposobnost sprejemanja barve je odvisna od zgradbe celične stene bakterij


NAŠTEJTE VSAJ TRI NAJPOGOSTEJŠE BAKTERIJSKE POVZROČITELJE MENINGITISA!

– Borrelia burgdorferi
– Neisseria meningitidis
– Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae (širita se iz dihal)

KAJ VESTE O HANTAAN VIRUSU?

Povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom. Za to bolezen jeznačilno, da poleg virusne bolezni z nagnjenostjo h krvavitvam, nastane vnetje in pogosto odpoved ledvic. Rezervoar virusa so poljske miši. Človek se okuži v stiku z mišmi ali njihovimi iztrebki. Za potrditev bolezni največkrat dokazujemo protitelesa v serumu bolnika.

KAJ VESTE O POVZROČITELJU BOTULIZMA?

Clostridium botulinom povzroča zelo nevarno zastrupitev s hrano z ohromelostjo mišic. Je po G+, obvezno anaerobno sporogena paličasta bakterija, razširjena v zemlji.

Zastrupimo se lahko z različno vloženo zelenjavo, suhim mesom, pršutom, sirom. Ta bakterija se razmnožuje, če so zagotovljeni anaerobni pogoji (npr. v konzervi), zato je pravilen postopek konzerviranja zelo pomemben. Botulinski toksin je eden najnevarnejših strupov s smrtonosnim učinkom za človeka.

Že minimalne količine zastrupljene hrane ali vode (v biološki vojni) so lahko usodne, iz prebavil se strup resorbira v kri, nato se veže na živčne končiče ter pretrga prenašanje živčnih dražljajev.

Posledica so ohromelosti, zlasti očesnih in dihalnih mišic, znaki botulizma se pojavijo 12-36 ur po zastrupitvi. Prvi znak je dvojni vid, bolnik umre zaradi ohromelosti dihalnih mišic. Navzočnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi, dokazujemo na laboratorijskih miših. Opazujemo nastanek ohromelosti pri živalih, če je bil botulinski toksin v materialu.

OPIŠITE PRIMARNI IN SEKUNDARNI IMUNSKI ODGOVOR?

PRIMARNI: ko se človek prvič v življenju sreča z nekim antigenom, se pojavijo protitelesa v krvnem serumu v nekaj dneh ali tednih, najprej nastanejo IgM, nato IgG in IgA, količina IgM se nato hitreje zniža kot IgG, v tem primeru gre za prvotni ali primarni imunski odgovor.

SEKUNDARNI: nastane, ko se človek ponovno sreča z istim antigenom, tedaj se količina protiteles v serumu hitro poveča, ker so prisotni spominski limfociti B, ki tvorijo IgM in IgG protitelesa. Teh IgG je največ in se dolgo,tudi več let zadržijo v organizmu človeka.

KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA USPEŠNOST DEZINFEKCIJE?

Razkuževanje ali dezinfekcija je postopek, pri katerem zmanjšamo število mikroorganizmov na površini ali predmetu za 99%. Pri razkuževanju želimo uničiti vse patogene mikroorganizme in zmanjšati število mikroorganizmov tudi najodpornejših oblik, bakterijskih spor.

Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost dezinfekcije so:
-jakost (vročina, pritisk, vlaga)
-koncentracija (kemijska sredstva)
-čas delovanja
-število prisotnih mikroorganizmov
-prisotnost krvi, sluzi, gnoja, prahu, umazanije in različnih organskih snovi

KAJ JE FERMENTACIJA, KAJ OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA IN KOLIKO ENERGIJE SE SPROSTI PRI PRVEM IN DRUGEM PROCESU?

Fermentacija je postopek, ko bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate brez neposrednega stika s kisikom. Pri tej razgradnji (anaerobno) nastanejo še druge snovi: etanol, ocetna kislina, propionska in mlečna kislina, kar daje manj energije. Porabi se 2ATP energije.

Oksidativna fosforilacija je postopek, ko bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate s prisotnostjo kisika. To je pogosta kemična reakcija, pri kateri se na vmesna produkta sinteze in razgradnje veže fosforjeva kislina. Pri tej (aerobni) oksidativni razgradnji glukoze nastanjeo CO2, voda in energija. Porabi se 38 ATP energije.

KAKO DELIMO LIMFOCITE T IN KAKŠNO VLOGO OPRAVLJAJO PRI CELIČNEM IMUNSKEM ODGOVORU?

Tvorijo se v thymusu ali priželjcu. Delimo jih na celice pomagalke in celice zaviralke ali citotoksične celice. Na površini imajo različne molekule označevalec CD3- antigensko vezišče, CD4- pomagalke pri spoznavanju tujih antigenov, CD8- citotoksične celice. Ob stiku z antigenom se aktivirajo in začno izločati kemične snovi. Ubijajo znotraj celične mikrobe in tumorske celice ter sodelujejo pri pozni občutljivosti.