- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Virusne bolezni, bakterijske okužbe, paraziti krvnega obtoka, bakterijske zoonoze

OKUŽBE ŽIVČEVJA

NEISSERIA MENINGITIDIS

Neisseria meningitidis G— diplokok z polisaharidno kapsulo ali meningokok povzroča epidemični meningitis ki se kaže z vročino, hudim glavobolom, bolečinami in otrplostjo tilnika in meningokokno sepso. Bolezen lahko nastane posamično, čeprav se pogosteje pojavlja v epidemičnih valovih, ki zajamejo več oseb. Občutljive so mlade osebe med 15-25 letom starosti. Velikokrat se razširi v vojski, če so prostori prenapolnjeni.

Človek je edini nosilec meningokoka, pri katerem se zadržuje v nosnožrelnem prostoru. Meningokoki se širijo s kapljicami iz dihal in vstopajo v telo skozi nosnožrelni prostor, za preprečevanje uporabljamo cepivo. Znanih je več tipov, najpogostejši je kapsularni tip A,B,C. Za rast potrebujejo gojišče s segreto krvjo in povečano količino CO2 v zraku.

Pri vnetju se nabira v živčevju gnoj. Bakterije, ki se razmnožujejo v krvi, okvarijo stene žil. Nastane huda bolezen s krvavitvami v kožo in življenjsko pomembne organe in smrt. Za osamitev meningokoka  obarvamo razmaz gnojnega likvorja in iščemo diplokoke v levkocitih in zunaj njih. V likvorju dokazujemo polisaharidne antigene.

Gnojni bakterijski meningitis, ki pa ni epidemičen povzročijo različne bakterije: Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenze. Pri novorojenčkih nastane okužba pri prehodu porodnega kanala:  Streptococcus agalactiae, Listeria monocytogenes, Escherichia coli.

VIRUSNI POVZROČITELJI VNETIJ CENTRALNEGA ŽIVČEVJA:

Povzročajo vnetja možganskih open(meningitis) ali pa prevladuje vnetje možganov (encephalitis), likvor pri vnetjih je bister, vendar je v njem povečano št. Limfocitnih celic.

POLIOVIRUSI

Povzročajo poliomelitis ali otroško ohromelost. Je akutna nalezljiva bolezen, zajame centralno živčevje. Človek je edini rezervoar. Najdemo ga v žrelu in črevesju  bolnih in zdravih ljudi. Raznaša se z iztrebki, vodo, hrano, rokami. Uvedeno je bilo obvezno cepljenje otrok. Je drobni kubično somerni virus RNK brez ovojnice.

Poznamo 3 antigenske tipe 1,2,3. vstopajo skozi usta v telo, razmnožujejo se v žrelu in črevesju, limfnem tkivu in bezgavkah. Širi se v kri, nato preide v živčevje kjer uničuje živčne celice z razmnoževanjem v njih. Bolezen lahko poteka v nespoznavni obliki kot meningealno vnetje brez ohromelosti ali kot težko vnetje živčevja z ohromelostjo.

Virus Iščemo v izpirkih žrela in v iztrebkih z zasejevanjem v celične kulture. V serumu  ugotavljamo zvečanje količin protiteles z nevtralizacijskim testom..

VIRUS COXSACKIE
V to skupino enterovirusov uvrščamo v 29 antigenskih tipov,ki jih delimo v skupino A in B.

Po lastnostih podobni poliovirusom. Povzročajo poletne prehlade, gripi podobne  bolezni, pa tudi meningitis.

Virusi skupine A povzročajo vnetje žrela in ust z nastankom drobnih mehurčkov in razjed,skupina B hude bolečine v prsnem košu in hudo vnetje srčne mičice,pri novorojenčkih povzroči smrt.

Osamimimo ga z izpirkom žrela in iztrebkov v celični kulturi.

Pri meningitisu-likvor.

ECHOVIRUSI

Uvrščamo med enteroviruse podobni poliovirusom. Poznamo 30 antigenskih tipov. Povzročajo meningitis,vročinske in prehladne bolezni z drisko.

Prenašajo se kot povzročitelji črevesnih bolezni,med dojenčki jih raznašajo negovalke.

Iščemo ga v izpirkih  in odbriskih žrela v iztrebkih in likvorju zasejemo v celične kulture.

Ugotavljamo jih tudi z dokazovanjem nukleinskih kislin.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Je v SLO endemičen. Virus se zadržuje v klopu Ixodes in se prenaša tudi na potomke okuženega klopa. Klop z ugrizom prenaša virus na vretenčarje. Rezervoar so mali gozdni glodalci.

Bolezni se izognemo s cepljenjem ali pa jih nemudoma odstranimo s kože. Je  RNK virus z lipidno ovojnico. Na mestu vboda vstopi v limfo in kri, ki se najprej kaže kot prehladno obolenje, ki mine nato prodre v centralno živčevje kjer povzroči vnetje in okvaro živčnih celic nato se pri bolniku pojavijo znaki vnetja centralnega živčevja, vročina, bruhanje, trd tilnik, motnje zavesti.

Bolnik lahko umre ali pa se stanje zelo počasi izboljša.Dokazujemo ga s preiskavo parnih serumov na prisotnost protiteles.

VIRUS RABIES

Povzroča steklino.

Rezervoar so bolne živali. Virus se prenaša s slino od bolne živali na žival z ugrizom.

Gre za akutno bolezen osrednjega živčnega sistema, ki pa je skoraj vedno smrtna.

Pojavlja se epidemično v mestni ali gozdni obliki. Pomembno je cepljenje psov in mačk. Če človeka ugrizne stekla žival, se je treba takoj cepiti. Je virus RNK z ovojnico v obliki izstrelka.

Virus se na mestu vnosa razmnožuje v mišičju in vezivu, nato vstopi počasi skozi periferne živce  v centralno živčevje. Znaki bolezni se pojavijo šele po 30-60 dneh ali več, hitreje pri ugrizu v glavo.

Pomembni bolezenski znaki so krči mišic ust in žrela iztekanje sline, strah pred vodo(hidrofobija). Pri bolnih živalih iščemo virusne vključke v možganih z imunofluorescenčno metodo in z vbrizgavanjem kužnine v možgane testnih mišk in v celične kulture. Te preiskave delajo le specializirani laboratoriji.

SPONGIOFORMA ENCELOPATIJA

Povzročajo prioni so najmanjši delci, ki sodelujejo pri bolezni drobne beljakovine brez nukleinske kisline znane prionske bolezni so:  -praskavica pri ovcah, bolezen norih krav in mačk, Creutzfeldt-Jakobova bolezen pri človeku.

Prenaša se predvsem z možganskim tkivom. Skupne značilnosti prionskih bolezni: -dolga infekcijska doba  počasno napredovanje bolezni, ki se konča s smrtjo prizadene osrednje živčevje spremembe so v obliki spongioformne degeneracije nevronov – pojavljajo se v kužni, sporadični in dedni obliki. Preiskave za dokaz bolezni izvajao le redki raziskovalni laboratoriji.

BAKTERIJSKI POVZROČITELJI BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S ČLENONOŽCI:

YERSENIA PESTIS
Ali bacil kuge, je drobna gram – s kapsulo izloča več strupnin, z veliko invazivnostjo, povzroča kugo, ki je bolezen predvsem gozdnih glodalcev. Preprečujemo jo z zatiranjem podgan, na človeka jo prenaša podganja bolha.

Bakterija proizvaja več strupnin. Bacil se z mesta vboda širi v lokalne bezgavke, kjer nastane vnetje s krvavitvami in razpadom tkiva imenujemo (bubonska kuga) ob takojšnem zdravljenju niso več nevarni za širjenje. Če pa kri raznese povzročitelja po vsem telesu kjer nastanejo krvavitve in okvare pljučna kuga je zelo nevarna saj se hitro širi z kapljicami s človeka na človeka.. Je karantenska  bolezen za ogrožene je na razpolago cepivo. Preiskujemo aspirat bezgavk, kri sputum z direktno imunoflourescenco.

BORRELIA BURGDORFERI

G-spiralna mikroaerofilna bakterija, ki povzroča Lymsko boreliozo. Borelioza je razširjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemična. Gozdni glodavci, predvsem miši, so rezervoar okužbe, ki se prenaša s klopi rodu Ixodes od živali na živali.

Klopi so pri nas okuženi v visokem odstotku in bolezen prenašajo na človeka. Bolezni se izognemo, če se izognemo stiku z klopom. Klopa, ki se želi prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za več tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO.

Pri vbodu klopa nastane rdečkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem živčevju, če bolnika ne zdravimo takoj. Od kožne spremembe do razvoja bolezni poteče več tednov ali mesecev.

Pri nezdravljenih osebah nastanejo kronične okvare živčevja in sklepov. Borelijo iščemo v vzorcih kože, v krvi, v likvorju in v sklepni tekočini.

Za osamitev je potrebno zelo bogato gojišče, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne. Z imunofluorescenčnim in imunoencimskim testom ugotavljamo povečano količino protiteles v serumu.

RICKETTSIA PROWAZEKII

Drobna G- znotrajcelična bakterija povzroča epidemično pegavico. Prebiva in se naseljuje v v človeku prenaša jo človeška uš z odlaganjem iztrebkov na koži in s praskanjem vnesemo rikecijo v kri. Okvarja celice žilja prizadeti so koža , srce in možgani.

Kaže se z visoko vročino, osipom, prizadetostjo možgan. Pri nekaterih se zadrži dolga leta v telesu.

Za potrditev suma ugotavljamo prisotnost protiteles z imunofuorescenčno metodo. Osamimo jih lahko v rumenjakovi vrečki oplojenega jajca,budrah,miših. Strogi varstveni ukrepi.


COXIELLA BURNETI
Drobna G- znotrajcelična bakterija, povzroča vročico Q, na koze, ovce, govedo bolezen prenašajo klopi.

Izloča se v iztrebkih in v seču,včasih tudi v mleku. Živali okužijo  zemljo in tla človek pa se okuži s stikom živali z vdihavanjem prahu in z nepasteriziranem mlekom. Razmnožuje se v makrofagih predvsem v pljučih.

Povzroča vročinsko bolezen podobno influenci ali pljučnico.Bolezen potrdimo z dokazom zvečane količine protiteles.

BAKTERIJSKE ZOONOZE BREZ PRENAŠALCA-atropoda

LEPTOSPIRA INTERROGANS

G-spiralna bakterija,povzroča leptospirozo bolezen živali, zbolijo podgane, miši, divji glodavci, psi, svinje, govedo.

Živali izločajo leptospire v seču in iztrebkih v stoječih vodah ostanejo žive več tednov. Okužimo se z plavanjem v stoječih vodah, izjemoma tudi z hrano. Leptospira vstopi v telo, če jo pogoltnemo z vodo, lahko pa tudi skozi sluznico ali poškodovano kožo.

Pride v kri, ledvica in jetra. Kaže se kot blaga vročinska ali pa s težkimi okvarami jeter(zlatenica)in ledvic, prizadete možganske opne, vneta očesna veznica.

Osamimo jih iz krvi in seča na posebnem gojišču, iščemo jih z imunoencimskim testom, mikroskopsko v razmazu krvi in sedimentu seča.

Kri in seč vbrizgajo tudi budram.

BACILLUS ANTHRACIS

Povzroča antraks je G+sporogena aerobna palička. Povzroča bolezen rastlinojedih živali, zlasti goveda in ovc. Bolne živali izločajo bacile s slino, iztrebki, s sečem. Poginule živali onesnažijo okolje, če jih ne zakopljemo dovolj globoko ali sežgejo.

Spore bacila antraksa preživijo v zemlji desetletja, zato je okužena zemlja stalen rezevoar okužbe. Živali se na paši okužijo s sporami, bacili vstopijo skozi poškodovano sluznico prebavil, veliko živali pogine.

Preprečevanje antraksa temelji na cepljenju živali in sežigu tistih, ki so zaradi bolezni poginile. Človek se najpogosteje okuži, skozi poškodbe na koži (mesarji), ali z vdihavanjem spor s kož in volne (industrijski delavci). Spore v telesu skalijo in se razmnožujejo, širijo se tudi v kri in organe.

Če vstopijo skozi kožo, se na mestu vstopa naredi značilna zadebelina, s črno krasto. Bacillus antraks dela v telesu polipeptidno kapsulo, ki olajša širjenje. Izdeluje tudi toksin, ki okvari žile življenjsko pomembnih organov, kar pospeši pogin živali. Izcedek ali tekočino, postržek kože,nanesemo na predmetnico mikroskopsko pregledamo,istočasno zasejemo na bakteriološko gojišče.

VIRUSI HEMORAGIČNIH MRZLIC

VIRUS RUMENE MRZLICE

Je virus RNK z ovojnico. Povzroča bolezen rumeno mrzlico. Gre za vročinsko bolezen z zlatenico in krvavitvami. Pojavlja se v Afriki in JA. Prenaša jo komar iz rodu Aedes. Okvarja ledvice in jetra, povzroči krvavitve v prebavilih. Za dokazovanje iščemo protitelesa v serumu.

VIRUS HANTAAN
Povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom.

Za to bolezen je značilno, da poleg virusne bolezni z nagnjenostjo h krvavitvam, nastane vnetje in pogosto odpoved ledvic.

Rezervoar virusa so poljske miši. Človek se okuži v stiku z mišmi ali njihovimi iztrebki.

Za potrditev bolezni največkrat dokazujemo protitelesa v serumu bolnika.

PARAZITI KRVNEGA OBTOKA

TOXOPLASMA GONDII

Pražival iz skupine trosovcev trofozit je v obliki pomarančnega krhlja, povzroča toksoplasmozo, bolezen za katero so značilne povečane bezgavke:

Lahko pride do vnetja oči in centralnega živčevja. Pri nosečnicah lahko pride po okužbi, do hudih okvar plodu ali do splava. Rezevoar okužbe so glodavci, ki imajo v tkivu infektivne ciste, s katerimi se okuži mačka. Mačka je končni gostitelj, v katerem nastane spolni razvoj parazita. Oociste se izločajo v okolje z iztrebki.

Človek je naključni gostitelj, v katere se toksoplazma razmnožuje nespolno. Za človeka je glavni vir okužbe mačka ter meso ali hrana, okužena s oocistami. Zaradi nevarnosti okužbe, naj se nosečnice izogibajo stiku z mačkami in uživajo le dobro prekuhano meso. Ugotavljamo jo z neposrednim mikroskopskim pregledom bezgavk in tkiv, največkrat pa z dokazovanjem protiteles s serološkimi testi.

TRIPANOSOMA

Je bičkar v krvi in tkivu sesalcev, na človeka jih prenašajo členonožci. Znana je spalna bolezen Afriki, prenaša jo muha tse-tse. Bolezen se v končni obliki kaže kot vnetje centralnega živčevja.

MALARIJA
Je prastara bolezen, ki jo povzročajo krvne praživali- trosovci iz rodu Plazmodium.

Samica komarja iz rodu Anopheles je prenašalec plazmodija s človeka na človeka. Omejena je na tropska področja.

Preprečuje se z uničevanjem komarjev in zdravljenjem bolnikov. Je akutna, pogosto kronična bolezen, začne se nejasno, kmalu nastopi mrzlica in vročina, ki izmenično narašča in pada. Plazmodij s v človeku razmnožuje nespolno(shizogenija) v samici komarja pa spolno(gametogamija).

S pikom komarja pride plazmodij v kri, najprej se razmnožuje na jetrih, nato se sprošča in vstopa v eritrocite v krvi, tam se značilno zavije in razmnožuje dokler ne nastanejo spolne celice, ki jih komar vsrka.

Plasmodije iščemo mikroskopsko v obarvanem razmazu ali gosti kaplji krvi

LESCHMANIA DONOVANI

Je bičkar in zajedalec v krvi in tkivu. Prenaša se z vbodom okužene peščene muhe. Vir okužbe za človeka so okuženi glodalci. Povzročajo več oblik bolezni. Po piku potujejo lešmanije v jetra, vranico in kostno mozeg. Znaki so hujšanje, otekline vranice, bezgavk in bolečine v sklepih. Parazita iščemo v obarvanih razmazih.

VIRUSNE BOLEZNI,KI PRIZADENEJO MEZGOVNICE

CITOMEGALOVIRUS (CMV)

Je herpesni virus DNK z lipidno ovojnico, ki je razširjen povsod po svetu. Človek je edini nosilec virusa, prenaša se s stikom, virus se izloča s sečem, izločki spolovil, s slino, materinim mlekom, najdemo ga v levkocitih v krvi.

Okužba največkrat ne daje vidnih znakov. Zelo nevaren je virus za nosečnice, ker povzroča okvare ploda. Nastanejo poškodbe možganov, oči in jeter ter mnogo nepravilnosti v razvoju. Pri večjih otrocih in odraslih lahko povzroči splošno bolezen z povečanjem bezgavk, bolezen ugotavljamo z osamitvijo virusa iz izpirkov žrela in seča v celičnih kulturah in z dokazovanjem zvečanja količin protiteles v serumu.