- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vprašanja in odgovori metodika

Kakšne so zahteve za kvaliteten slikovni material v ZV?

Najpogosteje se kot slikovni material uporabljajo plakati, slikanice, zloženke. Namen je vzbuditi pri ljudeh pozornost, jih motivirati k razmišljanju, sodelovanju, opozarjajo in estetsko vzgajajo. Slikovna gradiva lahko predvajamo s projektorji, grafoskopom, diaprojektorjem, računalniškim projektorjem. Za grafoskop je zelo pomembno da zatemnitev prostora ni potrebna, potrebuje se prazna stena in električna vtičnica. Pogoj je le da na projekcijsko površino ne sije sonce.

ZAHTEVE: *z napravo se naučimo ravnati, vedno preizkusimo delovanje

*pri projekciji power point je dobro imeti pripravljene tudi prosojnice

*pri delu z grafoskopom imamo pripravljeno rezervno žarnico

*določimo vrstni red in kombinacije vizualnih pripomočkov

*nadzorujemo učinek, predvsem čitljivost in osvetljenost in ostrino slike

*vsaka slika ali besedilo mora imeti naslov

*besedilo se ne sme dotikati roba

*podrobnosti ne uvrstimo na projekcijo

*linije morajo biti jasne

*preprosta in razumljiva predstavitev

*besedilo vizualno oblikujemo uporabljamo velike in male črke

*besedilo, slike in prazen prostor enakomerno razporedimo

*Vsaj 30% površine naj ostane prazne

*ne uporabimo več kot 3 največ 4različne barve..

*pri ravnanju z vizualnimi sredstvi naredimo kratke premore, da udeleženci lahko sporočila v miru gledajo.

*preveriti je treba ali udeleženci pravilno razumejo vizualna sredstva.

*pri postavitvi projektorjev moramo biti pozorni, kam v učilnico jih postavimo. Najboljši zaslon je belo projekcijsko platno, svetla stena ali bela tabla. pazimo tudi da dnevna svetloba ne pada direktno na platno.

 

 

  1. Kaj je stališče, kateri elementi so zastopani v stališču, primer!

Stališče je kot trajno miselno, vrednostno, čustveno in akcijsko naravnano v odnosu do različnih objektov. Stališča so vrednostne subjektivne izkušnje, ki se nanašajo na neko vprašanje. Nastane ob sprejemanju novih spoznanj, ob transformaciji tega. Oblikujejo se s socialnimi vplivi in določajo načine, kako čutimo, delamo in se vedemo do drugih.

Primer: stališče do zdravja ali do kajenja, telesne dejavnosti.

Elementi: SPOZNAVNI: zajema naše vedenj in prepričanje o zdravju

ČUSTVENI: zajema pozitivna in negativna čustva povezana z zdravjem.

AKCIJSKI: pripravljenost boriti se za svoje zdravje, prizadevati si za opustitev kajenja, telesno gibanje

  1. Opiši razliko med zunanjo in notranjo motivacijo!

Zunanja motivacija: ima elemente homeostatične motivacije, človek se prepušča zunanjim dražljajem. Zunanji motivacijski dejavniki so stvari, osebe, dogajanja in pojavi v okolju-pohvala, želja. Zunanja motivacija ni trajna, lahko je povezana tudi s pritiski in napetostjo, z nizkim samospoštovanjem.

Notranja motivacija.: cilj delovanja je v dejavnosti, vir podkrepitve pa je v človeku. Učenca zanima učna snov in se ne oklepa zunanjih ciljev. Notranja motivacija je bolj trajna in učinkovita, lahko se razvije tudi postopoma s pomočjo zunanje.

  1. Kakšna je razlika med represivno in permisivno in anarhično vzgojo?

Represivna ali avtoritarna vzgoja: vzgojitelj uporablja kazen, prisilne metode in ukrepe, ki so lahko fizični kot so tepež, zapiranje ali psihični kot so prepoved, sramotenje grožnje .o represivni vzgoji govorimo tudi kadar učenec stalno čuti notranji in zunanji pritisk. Posledice te vzgoje so pokorni, nesamostojni in dvolični ljudje.

Permisivna ali demokratična vzgoja: odnos temelji na obojestranski odgovornosti in spoštovanju, temelji na nagradi, spodbudi, pohvali, in pozitivni kritiki. Učitelj je zahteven do sebe in učenca, vendar je odkrit. Vzgojitelj zna poslušati in učenca upošteva. Pojmuje se tudi kot partnerstvo v vzgojnem procesu. Ta je zaželen v ZV

Anarhična vzgoja: gre v skrajnost v popolno svobodo med učenci in učitelji. Prisotna sta skrajno popuščanje in neodgovornost, otroci lahko počnejo vse kar si zamislijo in zaželijo. Ni nobenega jasnega cilja, vse je slučajno razpuščeno.

 

  1. Individualna oblika vsebuje vse naslednje učne metode?

Ta oblika vzgaja v komunikaciji s posameznikom.. omogoča individualen pristop, prilagajanje, in napredovanje, komunikacija poteka zelo intenzivno v obe smeri, mogoči so sprotni popravki napak. Pomanjkljivost je predvsem v negospodarnosti, potrebe po znanju so večje, kot je na voljo mentorjev. Ta oblika poteka tudi kot delo posameznika v skupini. Učitelj da skupna navodila za reševanje določenega problema. Vsak udeleženec rešuje sam, dela zapiske in oblikuje odgovore. Nato lahko na kratko poroča skupini ali pa tudi ne.

 

  1. Kateri so znani projekti iz gibanja za promocijo zdravja v našem prostoru?

Poznamo projekt zdrava mesta, zdrave šole, zdravi vrtci, in cindi program.

 

  1. Model motiviranja PPZZ s katerimi strategijami dosegamo pomembnost v zv?

PPZZ- pozornost, pomembnost, zaupanje in zadovoljstvo.

STRATEGIJE:

*pozornost: uporaba novosti, zanimivi problemi, raznolikost, sprememba v pouku.

* pomembnost: uporabnost znanja, povezovanje z izkušnjami, z interesi in osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, priložnost za sodelovanje.

* zaupanje: jasni cilji, priložnost za doseganje izzivalnih ciljev, možnost kontrole nad lastnim učenjem, prva mera pomoči, vodenja, podrobne povratne informacije

*zadovoljstvo: uporaba naučenega, priznanje pohvala, ocena, povezati dosežke s priznanji.

 

  1. Pomen neverbalnega komuniciranja v ZV?

To je komunikacija brez govorjene besede, ki je povezana z občutki in čustvi, nanjo se ima manj vpliva. Pri tem sta zelo pomembna kanala vid in sluh, v zdravstvu pa je zelo pomemben tudi dotik. . neverbalni znaki odkrivajo osebnost bolj kot govorjena beseda, ki je običajno razumsko nadzorovana. V sklopu neverbalne komunikacije je pomembnih več področij: razdalje med učenci, fizična podoba, očesni kontakt, izraz obraza, kretnje, drža, položaj in gibanje ljudi v prostoru, poklicno okolje, čas, vonjave, otip, tresljaji, dotik.

POMEN OZ NALOGE: *pokazati kaj mislimo oz. čutimo

*Poudariti izgovorjene besede z dotikom, kimanjem

* urejati medsebojno delovanje

*ponovimo ali podvojimo besedno sporočilo,

* tisto česar ne izrečemo z besedo, dopolnimo z nebesednim sporočilom

* z nebesednimi izrazi besedno sporočilo zanikamo, prekličemo,

* uravnavamo tok govorice, pogovora.

  1. Opredeli razliko med enosmerno in reaktivno komunikacijo!

Enosmerna komunikacija poteka od izvora do sprejemnika in ne tudi povratno, vpliv je izključno enosmeren, je komunikacija brez dialoga, je vsiljena komunikacija.

Reaktivna kom. Prihaja le do medsebojnega reagiranja. Na videz zgleda vzajemna, vendar je omejena samo na čas komuniciranja. Sogovornika uspešno komunicirata, se pa ne spreminjata. To je pogovor ki ostane brez posledic.

Vzajemna ali dvosmerna kom: to je proces ki si ga želimo. Sodelujeta oba sogovornika , vplivata drug na drugega, se pogovarjata in tudi spreminjata. Gre za pogovor, v katerem poslušamo, razmišljamo in govorimo.

 

  1. glede na dejavnike pouka opredelite kaj je učna snov?

Učna snov vpliva na to, da postane učenec dejaven, v njem zbuja zanimanje, ga spodbuja, motivira za razumevanje, obnavljanje, urjenje. Z uvajanjem novih vsebin se učenec spreminja, duhovno napreduje. Učenec se dejavno uči. Sodeluje pri svojem izobraževanju in vzgajanju, vpliva pa tudi na učitelja. Pomembno je upoštevati, da učiteljevi akciji sledi učenčeva reakcija in obratno.

 

  1. V andragogiki govorimo, da je za uspešno delo pomembno upoštevati »izkustvo kot posebno značilnost odraslih« Razloži!

Uspešnost odraslega v izobraževanju je v veliki meri odvisna od osebnih dejavnikov, kot so motivacija, učne tehnike, navade ter sposobnosti. Odvisna je tudi od ciljev, vsebine, učitelja, vzgojno-izobraževalne organizacije in okolja.

 

  1. Katere vzgojne metode bi uporabili na tečaju in seminarju?

TEČAJ: to je skupinska oblika izobraževanja pri kateri prevladuje frontalni pristop. Udeleženci morajo biti zainteresirani in motivirani .ta oblika je pri nas razširjena v izobraževanju mladine in odraslih. Primeren je za udeležence ki niso navajeni ali ne želijo biti vključeni v dejavnejše oblike dela. Uporabimo ga kadar ni na razpolago dovolj ustreznih pisnih ali drugih virov. Poznani si predvsem tečaji šole za starše ali materinske šole, tečaji prve pomoči, nege bolnika na domu, tečaji masaže, higienskega minimuma, tečaji bolečine v križu.

SEMINAR; ima značaj skupinske oblike dela. Udeležence vključujemo v bolj dejavne oblike in metode dela. Temelji na vnaprejšnji pripravi udeležencev in njihovi pripravljenosti za sodelovanje. Ta oblika je priporočljiva v andragoškem delu, ko so udeleženci že dosegli neko stopnjo izobrazbe in znanja. Namenjen je bolj utrjevanju znanja, vpliva na kakovost znanja, . seminar je primerna oblika zdr. vzgoje. O tem je mogoče diskutirati, analizirati, razmišljati, povzemati in doživeti potrditev o pravilnosti ravnanja.

 

  1. Kaj želimo doseči z uporabo avdiovizualnih sredstev pri pouku ZV?

Glavni namen je teh sredstev je posredovanje vizualnega ali zvočnega materiala. So učiteljevi pripomočki in omogočajo večjo učinkovitost pouka tako da: ustvarjajo ozračje za dobro razumevanje, v učenčevo delovanje in vedenje vnašajo pomembne spremembe, učenje postaja lažje za verbalno slabše razvite udeležence, bogatijo izkušnje in pomagajo razvijati pojme.

 

  1. Definicija zdravstvene vzgoje?

Je aktivni proces učenja ob lastnih izkušnjah in ne le širjenje informacij. Je samostojna disciplina, ki ima stalen proces in se ne omejuje na posamezne akcije. ZV je tudi zavestno pripravljanje možnosti za pridobivanje znanja, kar omogoča spremembe v obnašanju, da bi dosegli določene cilje.

 

  1. Promocija zdravja

Je celovit pristop, ki omogoča proces usposabljanja ljudi, da sami   nadzorujejo in izboljšujejo svoje zdravje. Obsega vse prebivalstvo, ter ga usmerja k dejavnemu zdravemu življenju.

 

 

  1. Kaj je permamentno izobraževanje

To pomeni vseživljenjsko izobraževanje, ki ima poseben pomen v zvezi z ZV. V zgodnjem otroštvu je otroke pomembno naučiti opravljati higienske navade. v dobi mladostnika je zelo pomembna spolna vzgoja in sicer za zrele poznejše spolne odnose, za preprečevanje SPB, za načrtovanje družine…

 

  1. Kaj je načrtna in spontana vzgoja?

Načrtna je k smotru usmerjena vzgoja ima svoj namen, cilj, in je zelo prisotna pri oblikovanju vsakega posameznika. Značilno zanj je da poteka po vnaprej pripravljenem programu. Poteka v vseh vrstah šol, vrtcev do šol do izobraževanja odraslih. vzgoja za zdravje se v veliki meri pojavlja kot načrtna v obliki različnih projektov kot je cindi, tečaj prve pomoči.

Spontana: so vplivi okolja, ki niso namerno, velikokrat so podzavestno usvojeni. Ima cilj, vendar se razlikuje po manjši stopnji organiziranosti in načrtnosti.zelo je povezana z življenjem in delom ljudi. Poteka tudi v družini, družbi vrstnikov, prek javnih občil,.

 

  1. Ali lahko vzgajanje omejimo na otroško dobo, zakaj?

otrok je vedoželjen, radoveden, s svojo dejavnostjo prihaja do znanja. To je treba izkoristiti in ga naučiti ter navajati higienskih navad, nege telesa, umivanja rok, zob in sicer na neprisiljen način v obliki igre.

 

  1. Kaj je storilnostna motivacija?

Storilnostno motivacijo obravnavamo kot prehod med notranjo in zunanjo motivacijo. Opredelimo jo kot pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju težkih zahtevnih dejavnosti. Razmeroma je trajna človekova lastnost, ki se razvije že v otroštvu. Na stopnjo storilnostne motivacije pri posamezniku vpliva predvsem družinska vzgoja, že v otroški dobi. Pri storilnostni motivaciji so prisotni 3 vidiki : ljudje so motivirani zaradi želje po uspehu , zaradi strahu pred neuspehom, lahko jih vodi strah pred uspehom.

Primer iz ZV: varovanca naučimo voditi svojo slad. Bolezen s testiranjem urina, dajanjem inzulinskih injekcij in načrtovanjem prehrane.

  1. na katerih nivojih uporabljamo osebno in javno komunikacijo?

Medosebna kom. Se uporablja pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika. Pomembna je bližina udeležencev. Deli se na diadno-kom dveh oseb in skupinsko, kjer je malo udeležencev, načeloma brez medijev, ni vedno nadzora in odgovornosti, dvosmerno pretok informacij, osebna bližina.

Javna kom; uporabljamo sredstva javnega obveščanja, ljudi o zdravstvenih težavah in boleznih kot so aids, in druge nalezljive bolezni, opozorila o okuženi vodi.. Uporablja se ko je veliko udeležencev, uporaba medijev, velike razdalje med udeleženci, nadzor informacij, odgovornost za informiranje, enosmerni potek informacij.

 

 

  1. kaj je podatek?

Temeljni elementi vsake informacije so podatki, z njimi tvorimo informacijo. Informacija mora biti celostna kar pomeni, da mora vsebovati vse bistvene in manj bistvene podatke. Podatke lahko uporabimo na različne načine, tudi za manipulacijo in prevare. Npr povabilo za cepljenje otroka vsebuje vse podatke, kje , kdaj bo cepljenje, kakšno bo, kaj je potrebno prinesti s seboj, manjka pa podatek da mora biti otrok zdrav.

 

 

  1. kaj je vzgojno izobraževalni smoter, primer?

Izhaja iz temeljnih značilnosti vzgoje, kot so smotrnost, načrtnost in organiziranost. Z našega vidika to pomeni da je ZV bistveni in sestavni del prizadevanj za zdravje posameznikov in družbe.

 

  1. kaj je frustracijska odpornost in občutljivost?

 

  1. Katere so višje potrebe rasti?

Potreba po samouresničevanju –so potrebne skupaj z znanjem pomembne za osebno rast, sem spada tudi znanje o zdravju, saj se le zdrav človek lahko samo uresniči

 

  1. katere metode bi uporabili pri mentorstvu?

Gre za medsebojno komunikacijo., je daljši proces spremljanja posameznika, dokler ni opravljen celotni niz med seboj povezanih epizod. Usmerjeno je na neki problem ali temo in pomaga pri učenju v daljšem časovnem obdobju. Mentor se mora pred srečanjem s kandidatom pripraviti, biti seznanjen o tem. METODE: opisovanje, razlaga pojasnjevanje, razgovor, lahko tudi demonstracija. Ogleda si dosežke in svetuje naprej.

 

  1. Napiši nekaj aktivnosti promocije zdravja in povej kaj pomeni problem v reverzibilni fazi.

To so: Ustvarjanje varnega okolja ( urejen kanalizacijski sistem, gradnja cest, dobre bivalne razmere, omejitev hitrosti), individualna zaščita ( imunizacija, uporaba varnostnih čelad, zaščitna obleka pri delu,) zdravstvena vzgoja (ozaveščanje o zdravstvenih temah, subvencioniranje zdravih izdelkov, obdavčenje nezdravih izdelkov,) splošna skrb za zdravje ( nadzor nad oglaševanjem, prepoved prodaje določenih izdelkov), odkrivanje problemov v reverzibilni fazi ( presejalni testi za raka na materničnem vratu in raka na dojkah, ugotovitev rizičnih faktorjev za koronarno bolezen)

 

  1. Napiši 3 prednosti in 3 slabosti javne komunikacije!.

Prednosti: -uporaba medijev                                       Slabosti: – nadzor informacij

 

  1. Kakšne so značilnosti odprte komunikacije in navedi primer!

 

Pomeni odprt dialog in odnos dveh ali več oseb, vključenih v komunikacijo. Vključuje miselno, čustveno in vedenjsko stran na verbalni in neverbalni ravni.. odprta komunikacija je neposredna, vzajemna, iskrena, spoštljiva, strpna, odkrito vedenjska, s preverjenimi sporočili, z vzajemno interpretacijo. Pri tej komunikaciji uporabimo tako imenovana odprta vprašanja kako, kdaj kje, zakaj, kaj. Npr: kako spi vaš otrok, kako hranite vašo Nino.

 

  1. Katere vzgojne metode uporabljamo pri frontalni obliki dela?

Uporabimo jo pri deli z vso skupino hkrati. Učitelj je pred poslušalci in je ustvarjalni vodja izobraževanja. Bistvo frontalne oblike je,da se učna snov spoznava,vadi,ponavlja, pa tudi preverja s celotno skupino udeležencev hkrati. Učna snov se posreduje s pomočjo učbenikov, zloženk, brošur, raznih navodil.

 

  1. kako učitelj uravnava govor ob podajanju vizualnega gradiva?

pri ravnanju z vizualnimi pripomočki, naredimo kratke premore, da udeleženci lahko sporočila v miru gledajo; preveriti je treba ali udeleženci pravilno razumejo vizualna sredstva. Uporabljamo samo uveljavljene kratice, sicer je potrebna razlaga. Ponovitve morajo biti strjene, povezane v določenih časovnih obdobjih.

 

  1. kako opredelijo motivacijo kognitivno usmerjeni psihologi?

Poudarjajo,da človekovo dejavnost usmerjajo kognitivni dejavniki, kot so pričakovanja, zavest ciljev in tehtanje poti do njih, presojanje situacije, samozaupanje. Pomembni so postali posameznikovi osebni cilji, njegova pričakovanja, razlage, predvidevanja. Pohvala v kombinaciji s kognitivnim pogledom lahko na posameznika deluje različno, in sicer pozitivno, negativno ali sploh ne deluje.

 

  1. opiši fazo vrednotenja pri andragoškem ciklusu

V tej fazi ugotavljamo ali je bil program načrtovan in izpeljan tako, da so bili doseženi zastavljeni cilji., spremembe v znanju in obnašanju. Ocenjujemo tudi izvedbo, kakovost učiteljev in programov. Končni uspeh je odvisen tako od oddajnika kot sprejemnika, najbolj pa od vmesne opravljene poti.

  1. značilnosti sodobne in tradicionalne ZV!

Sodobna se preusmerja od preprečevanja bolezni k pospeševanju zdravja, je pozitivno naravnana. Cilj je zanimiv, gre za krepitev zdravja, za dobro počutje,.. upoštevana je celovitost dejavnikov, komunikacija je vedno dvosmerna, poskuša se vplivati na razjasnjevanje stališč, vrednot, in načinov obnašanja., zvišuje se samospoštovanje in povečujejo življenjske spretnosti.

Tradicionalna:naravnan v preprečevanje bolezni. Cilj je težko merljiv in manj zanimiv. zapostavljena sta socialni in čustveni del človekove osebnosti.

 

34 .Kaj je zdravje in kaj bolezen?

Zdravje je stanje popolne telesne, duševne, socialne blaginje in ne le odsotnost od bolezni ali invalidnosti.

Bolezen: to je pojem, ki ga uporabljamo za subjektivno izkušnjo obolenja. Ta pa je odvisna od pomena, ki ga posameznik pripiše določenim znakom obolenja. . bolezen vodu običajno do zdravstvene težave, ki se lahko razširi sprva na neprizadeta področja človekove osebnosti, se prenaša na ožje in širše bolnikovo okolje.

 

  1. Kaj je informacija?

s pomočjo podatkov tvorimo informacijo. V informaciji so podatki postavljeni v jasne odnose, gre za ustvarjanje zamisli, oblikovanje pojmov, vrednostnih sodb, informacija pomeni oblikovati, dajati obliko nečemu, pojasnjevati, ustvarjati smisel, predstavo. Človeku omogoča uspešno odzivanje in sprejemanje učinkovitejših odločitev ter tako vpliva na človekovo vedenje. Informacija mora biti celostna, vsebovati mora vse bistvene in manj bistvene podatke.

 

  1. Učne tehnike in navade pri odraslemu (andragogika)

*dejavno branje pisnih virov, razumevanje, predelava

*poslušanje, miselna zbranost, in dejavno učenje

*pregled nad snovjo

* pripravljanje beležk in miselno strukturiranje

*ustaljene učne navade , ki skrajšujejo ogrevanje ali začetno fazo učenja.

 

 

  1. Katere so oblike izobraževanja pri odraslih?

– prosvetljevanje                                  -konzultacija

– individualno delo                              – vzgojni vplivi

– mentorstvo                                        – zdravstveno vzgojno delo ( tečaji, seminarji, krožki)

– veliko informacij s področja varovanja zdravja, branje strokovne literature.

 

  1. Maslowa teorija pri motivaciji

Človekove potrebe je razdelil v piramido, ki ima hierarhično strukturo, kar pomeni da morajo biti zadovoljene najprej potrebe nižje vrste, da lahko posameznik preide na zadovoljevanje potreb višje stopnje. Če razlagamo njegovo teorijo on nižjih potreb proti višjim, spoznamo tudi pogoje za učenje.

 

  1. Vzgojne metode na sekundarnem nivoju ZV?

Zajema rizične skupine prebivalstva, vendar še zmeraj zdrave ljudi. Naloga je opozarjati na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz delovnega ali življenjskega okolja. Ljudi opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo na pravočasno ter pravilno ukrepanje, da ne pride do ogrožanja zdravja. Udeležence želimo usposobiti za samoopazovanje, samopomoč, pa tudi za pomoč sočloveku v obliki nasveta ali kako drugače. Zajema vzgojo nosečnic, njihovih partnerjev, ali družinskih članov, ali delavcev pri sevanju. Nosilci so šole za starše, vse zdravstvene ustanove in zdravstveni delavci, dispanzerji, patronaža.

 

  1. Ali na primarnem nivoju uporabljamo javno komunikacijo, utemelji.!

ZV na primarni ravni je namenjena zdravemu prebivalstvu. Njena naloga je obveščati ljudi o dejavnikih, ki ogrožajo zdravje in so značilni za določen čas in prostor. Prav tako obvešča o tistih dejavnikih, ki zdravje vzdržujejo ali ga povrnejo. Uporabljajo se sredstva množičnega obveščanja. Na tej ravni želimo doseči ravnanje, ki krepi zdravje in tako preprečuje zbolevanje. Doseči želimo čim večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti, zainteresiranost oziroma motivacijo in odgovornost za lastno zdravje.

 

  1. Neverbalna komunikacija, katera področja zajema enega opiši!

Zajema: – razdalje med učenci                        – položaj in gibanje ljudi v prostoru-proksemika

DOTIK je čut, s pomočjo katerega se lahko zavedamo sveta okoli sebe. Z njim lahko okolju oddajamo in iz njega sprejemamo različne informacije, občutke. Dotik je prva človekova komunikacija po rojstvu, ko mati stisne k sebi novorojenca in pogosto tudi zadnja, ko umirajoči pogosto želi da ga držimo za roko. Telesni dotik v veliki meri oblikuje človekovo osebnost. Odzivi na dotik, pa so odvisni tudi od kulturnega okolja, b katerem posameznik živi.

 

 

  1. Razlike med predmetnikom in urnikom?
    Predmetnik na pregleden, tabelaričen način prikazuje učne predmete, ki se poučujejo v nekem izobraževalnem programu. Predmetnik določa vrsto predmetov, njihovo zaporedne, število ur, trajanje pouka po tednih ali trajanje tečaja.

 

  1. Naloge zdravstvene vzgoje na terciarnem nivoju!

Pomeni skrb za ljudi, pri katerih je že prišlo do določene spremembe oziroma je zdravje že prizadeto. Ljudi želi usposobiti, da bodo znali preprečevati povrnitev bolezni oziroma kakovostno živeli z nastalo spremembo, kar pomeni da je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim svojcem. Gre za ukrepe za zmanjševanje ali odpravljanje dolgotrajnih okvar ali nesposobnosti, za učinkovito lajšanje trpljenja ter za izboljšanje bolnikove prilagodljivosti na zanj nezadovoljiva stanja. Z ZV želi posameznika usposobiti za polno, bogato življenje z osnovnim obolenjem. Delo poteka zelo individualno. Na tej ravni so nosilci zdravstveno vzgojnih dejavnosti bolnišnice, inštituti, zdravilišča, patronažna služba, dispanzerji.

 

 

  1. Vzgojne metode pri splošnem pristopu ZV?

* metoda prepričevanja                                   * metoda spodbujanja

* metoda vedenja in navajanja                        * metoda preprečevanja
*
igranje vlog                                                 * študije primerov

 

  1. Nosilci zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni, in terciarni ravni?

Primarna: obsega zdravstveno in lekarniško dejavnost

Sekundarna: specialistično ambulanto, specialistično bolnišnično dejavnost

Terciarna: dejavnosti klinik, inštitutov, ter drugih pooblaščenih zavodov.

 

  1. Ali v ZV uporabljamo medsebojno komunikacijo?

Da. Uporablja se pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika ali njihove družine ali druge manjše skupine. Ki na ta način dobivajo informacije in navodila ter lahko rešijo nejasnosti.

 

  1. Naštej faze vseživljenjskega izobraževanja, tudi izobraževanje za poklice v zdravstvu!

– začetno izobraževanje ( traja od vstopa v šolo do izstopa iz šolanja. To je izobraževanje otrok in mladine, ki je namenjena za pridobitev splošne in poklicne izobrazbe)

– nadaljevalno izobraževanje ( po prekinitvi začetega izobraževanja na kakršen koli način ponovno vključi v izobraževanje.)

Na poklicnem področju:

* formalno izobraževanje ( za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe, ki se konča na različnih stopnjah, specializacije, drugo izobraževanje in usposabljanje za poklicno delo)

* neformalno izobraževanje ( uvajanje in privajanje-usposabljanje, izpopolnjevanje)

 

  1. Ko poteka informacija od učitelja do učenca, kdaj lahko rečemo da je proces učenja sklenjen oz popoln?

Komunikacija je uspešna, kadar naslovnik prejme sporočila v tisti obliki, kot so bila oddana. Komunikacija je najbolj uspešna, kadar so temeljni elementi najboljši mogoči.

 

 

  1. Potek informacije od oddajnika do sprejemnika- kdaj pride do težav?

Do težav pride zaradi:

 

  1. Kdaj in kje uporabljamo metodo navajanja, primer?

V zgodnjem otroštvu želimo oblikovati nujne za zdravo življenje pomembne navade, kot so navade s področja higiene, varovanja zdravja (izbira in priprava hrane), kulturne ( spretnosti komuniciranja v skupini), delovne in druge navade.

Primer: posnemanje zgledov glede prehrane, gibanja, odgovornosti za zdravje, na primer različne odvisnosti, življenje brez cigaret, stalni spolni partnerji in drugo.

 

  1. Opiši individualizacijo pouka!

Načelo individualnega pouka pomeni, da količino in vrsto izobrazbene skupine določamo skladno z individualnimi sposobnostmi učenca in njegovimi interesi. Zahteva individualen pristop, vendar znotraj skupinske in frontalne oblike dela. Načelo izhaja iz spoznanja, da udeleženci niso homogena celota, čeprav so lahko približno enako stari..

 

 

  1. Kaj zajema priprava na učno uro?

Udeležence je potrebno motivirati, vzbuditi vedoželjnost, ustvariti sproščeno delovno okolje, jih pripraviti na naloge ki so pred njimi. Predstavitev ciljev pouka, organizacije učne enote, s ponavljanjem obnoviti že prej obravnavano snov, razložiti pomen vsebine za vsakdanje življenje. Lahko si pomagamo s primernim pregovorom, lahko predstavimo informacijo. Posebno pri pouku, ko udeleženci presedijo več ur na dan v šoli, so na začetku učne ure priporočljive vaje za sproščanje in koncentracijo, kot so globoko dihanje, vaje za vrat, in zravnano hrbtenico.

 

  1. S skico ponazori dejavnike pouka!

Učenec: v ZV predstavlja zdravega posameznika, je tisti ki se med poukom uči. Pridobiva znanje, spretnosti in navade. Učna snov vpliva na to da postane učenec dejaven. Učitelj je v ZV zdravstveni delavec, je pobudnik organizator, in izvajalec izobraževanja.

 

  1. Delitev učnih ciljev in navedi primer za ZV!

Najpomembnejši cilj programa; z večanjem ozaveščenosti o virusu HIV in aidsu znižati število na novo okuženih, razvijati in spodbujati pozitivno stališče do ljudi, ki so okuženi in oboleli.

Cilji naj bodo usmerjeni k vzrokom vedenja z večjim tveganjem za zdravje. Razdelimo jih lahko v :

*pomanjkanje znanja: ne vedo, da so izpostavljeni tveganju okužbe, da kondomi predstavljajo zaščito, ne poznajo varnih oblik spolnega odnosa.

*navade, prepričanja: menijo, da kondomi niso sprejemljivi, da zmanjšajo užitek, da se tako in tako ne morejo okužiti.

* pomanjkanje veščin: ne znajo pravilno uporabiti kondoma, nimajo sposobnosti se s partnerjem pogajati za varne oblike spolnosti.

* ovire: omejen dostop do kondomov, ni spolne vzgoje v šolskem programu.

 

 

  1. Ali je metoda laboratorijskih ali praktičnih del koristna za ZV, in zakaj?
  2. Pomembna je pri razvijanju vedoželjnosti, kulture dela in sodelovanja med ljudmi, usvajanja postopkov zvezi s krepitvijo in ohranjanjem znanja. Metodo izberemo, ko imamo za cilj, da udeleženec neko nalogo obvlada in si pridobi določene spretnosti. Metodo praktičnih del uporabimo pri učenju varovancev, ko morajo doseči določene spretnosti, kot so dajanje inzulina sebi ali svojcu, prevezovanje ran, priprava zdravih obrokov hrane.

 

  1. Človek se po 25. letu starosti ni več sposoben učiti, utemelji!

NI RES: Starejši udeleženci izobraževanja imajo določene zahteve in potrebe. Potrebujejo več svetlobe, več odmorov, večje črke v odtisnjenih besedilih, večjo glasnost pri predvajanju avdio in video posnetkov. Upoštevanje njihovih značilnosti, in potreb pokaže, da dosegajo dobre uspehe in se lahko izobraževalno dejavni tudi v pozni starosti. So že tudi bolj odrasli, imajo večjo motivacijo za učenje saj vejo da se učijo zase in za svoje življenje.

 

 

  1. S katerimi besedami ali besednimi zvezami motiviramo?

Motiviramo lahko s pohvalo, ki naj bo spontana, pristna in z besedami; lepo, dobro.

Nanaša naj se na dosežke in napredek posameznika, primerja z njegovimi9 dosežki in ne dosežki drugih članov ekipe.