- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vprašanja in odgovori pri psihitriji

1. Kam seže zgodovina povezovanja javnega in duševnega zdravja?
– skupni začetki sredi devetnajstega stoletja: kolera
– ob izboljšanju higienskih pogojev so opazili, da se istočasno izboljšuje tudi javno duševno zdravje

2. Opiši strukturo javnega duševnega zdravja kot bi na primeru javnega zdravja nasploh to bila higiena, epidemiologija, socialna medicina in promocija zdravja!
– zdravstvena ekologija ali higiena (strateška presoja vplivov na duševno zdravje)
– epidemiologija in preventiva (povezanost med duševnimi motnjami in drugimi boleznimi,
so pojavnost enih in drugih – komorbidnost, liaison psihiatrija ali psihiatrija povezovanja)
– zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb (evidence-based psihiatrija, stroškovna učinkovitost psihiatričnih metod zdravljenja, skupnostna psihiatrija)
– promocija zdravja (zlasti boj proti stigmatizaciji duševnih motenj)

3. Naštej nekaj vsebin javnega duševnega zdravja
– samomori
– alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
– ilegalne psihotropne substance
– depresija
– zgodaj začeta psihoza
– stres na delovnem mestu
– ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje

4. Pregled bolnika
– Anamneza – ime, priimek, dekliški – spol, stan, izobrazba, pomembni svojci;
– razlog prihoda;
– zgodovina sedanje bolezni – razvoj simptomov in znakov, povezave z dogodki, konflikti, stresorji, z nedovoljenimi substancami, povezave z zdravljenjem;
– predhodne bolezni – druge duševne motnje, telesne motnje, bolezni v družini;
– osebnostni razvoj – rojstvo in zgodnje otroštvo (nosečnost, porod, hoja, govor, …), otroštvo (hranjenje, čistoča, osebnost, obnašanje, odnos do staršev, varušk ter vrstnikov, separacije, nočne more in močenja, strah), adolescenca (obdobje odraslosti (služba, zakonsko življenje, otroci, izobrazba, finance, služenje vojske, religija)odnos do vrstnikov in avtoritete, šolanje, emocionalni problemi, zloraba drog, puberteta), spolno življenje;
– ostalo – ocena osebnostnega profila pred nastopom duševne motnje, starost staršev, poklic, morebitna ločitev, prestopki, prekrški, kazni, …, navade in razvade s poudarkom na alkoholu, nedovoljenih substancah ali hrani v primeru suma na motnjo hranjenja;
– Status – izgled splošno – drža in hoja, negovanost (zanemarjenost), gibi, geste, izraz na obrazu;
– vedenje – spontanost ali kako ga lahko izzovemo, stopnja aktivnosti, (psihomotorna agitiranost, zaposlitvena sla, hiperkinezija, počasnost), zdržema ali v zagonih, tiki, tonični spazmi, tremor, konvulzivno stanje, grimase, avtomatizmi, negativizem, ambitendenca, manire, stereotipije, katalepsija, voščena upogljivost, psevdofleksibilitas, apraksija, ehopraksija, glas (slaboten, glasen, hripav), pogled v oči (norm. 50%);
– razpoloženje – vrsta (veselo, zaneseno, euforično ali žalostno, brezupno, depresivno, samomorilno; agresivno, razdražljivo ali ravnodušno, brezbrižno; prestrašeno, grozavo, zbegano, sumničavo, obrambno; sodelujoče ali zbadljivo; zapeljevalno ali rezervirano; megalomanično; nihilistično; ekstatično), labilnost (kaj vpliva), čustvena inkontinenca, togost, ambivalenca, paratimija, paramimija, ustrezanje vsebini,;
– govor – količina, spontanost, hitrost, vezanost, ustreznost;
– motnje zaznavanja – halucinacije: vrsta od olfaktornih, slušnih (akoazmi, fonemi, imperativne), taktilnih, gustatornih, optičnih pa do haptičnih in cenestetičnih, izvor, nazornost, realitetna nota, način doživljanja in vsebina, psevdohalucinacije, depersonalizacijska ali derealizacijska doživetja;
– vsebina misli – blodnje (preganjalne, nanašalne, megalomanske, ljubosumnostne, erotične, somatske in depresivne, nihilistične) in skladnost blodenj z razpoloženjem, oddajanje misli, odtegovanje in vsiljevanje misli, fobije, obsesije, prisilne misli, kompulzije, ambivalenca, samomorilnost, hipohondrične in somatizacijske misli;
– miselni proces – dolgoveznost, miselna zavrtost, zadrga, perseveracija, inkoherentnost, disociiranost mišljenja;
– kognitivni status – zavest in orientacija, spomin, konfabulacije, pozornost in koncentracija, sposobnost enostavnega računanja, poučenost in inteligentnost;
– uvidevnost in kritičnost – zavedanje duševne bolezni; krivljenje drugih; zavedanje potrebe po zdravljenju.

5. S katerimi razlogi za prezgodnjo umrljivost pri moških sta povezani osebnostni lastnosti impulzivnosti in agresivnosti?
– prometne nesreče v dvajsetih;
– odvisnost od alkohola v tridesetih;
– miokardni infarkti v štiridesetih
– samomori v petdesetih.

6. Zakaj je pomembna povezanost med depresijo in koronarno boleznijo?
Povezanost med depr. in koron. boleznijo je deležna vse več pozornosti, saj je depresija:
– prepogosto spregledana med bolniki s somatsko boleznijo nasploh, približno v dveh tretjinah primerov (Malhi 8. Bridges, 1998)
– neodvisen prediktor zgodnejše umrljivosti po miokardnem infarktu (Ford et al, 1998; Musselman et al, 1998; Sesso et al, 1998)
– kar pomeni, da gre za pomemben in pogosto spregledan dejavnik tveganja,
– ki se ga da zdraviti (beri: odpravljati),
– kar pa nam nudi obsežen manevrski prostor na področju preventive koronarne bolezni, ki bi bolnikom s koronarno boleznijo (in seveda z depresivno motnjo) izboljšalo kakovost in podaljšalo dolžino življenja

7. Kakšna je prevalenca depresije v splošni populaciji in kakšna med somatskimi bolniki?
– prevalenca depresije med hospitaliziranimi in ambulantnimi bolniki v splošnih bolnišnicah je 15%, kar je tudi do trikrat več kot med prebivalstvom nasploh (Mayou 8 Hawton, 1986; Fann 8 Tucker, 1995)

8. Naštej štiri možne razloge za so pojavnost somatskih bolezni in depresije
– so pojavnost je naključna
– somatska bolezen in/ali zdravljenje le-te sta vzroka ali povoda za izbruh depresije
– depresija in/ali zdravljenje le-te sta vzroka ali povoda za izbruh somatske bolezni
– nek tretji dejavnik predstavlja vzrok ali povod obema, somatski bolezni in depresiji

9. Razloži Klustersko teorijo bolezni po Hinkie in Wolfu (1957) – vprašanje za 10
– tendenca bolezni, da se pojavljajo na kupu, saj ima veliko bolezni za svoj povod pomembne življenske dogodke – klusterska teorija bolezni (Hinkie 8 Wolff, 1957)

10. Kolikšen je količnik samomorilnosti v Sloveniji?
– okrog 30 na 100.000 na leto (še pravilno od 25 do nekje 32)

11. V kateri regiji je samomorilni količnik najvišji, kje je najnižji?
– od Šmarij pri Jelšah, Zagorja in Trebnjega z več kot 50 samomori na 100.000 ljudi letno do pod 15 samomorov na 100.000 ljudi letno v Izoli in Piranu
– Štajerska na jugu, Dolenjska na severu, Koroška – najbolj ogrožene regije
– Obala in Primorska širše – najmanj

12. Kateri so napovedni dejavniki gostote samomorov v dani občini v Sloveniji?
– prisotnost z alkoholom povezanih diagnoz (denimo deliriuma ali ciroz) v tej
– dohodek na prebivalca
– kriminalna dejanja za samomore med mlajšimi

13. V katerih skupinah prebivalcev je samomorilno tveganje največje?
– višje tveganje med starejšimi
– višje tveganje med moškimi
– najvišje tveganje med moškimi vdovci,
– višje tveganje med nižje izobraženimi?

14. V katerih lastnostih slovenski samomor odstopa od samomora po svetu?
– pogostost obešanja
– trendi ne sledijo zgodovinskim spremembam, ki niso zanemarljive (neodvisnost, pojav brezposelnosti in volitve)
– manjše tveganje med imigranti in manjšinami, kot med slovensko večino, kar je posebnost v svetu

15. Definicija duševnega zdravja!
Vse od izgleda in vedenja, mišljenja in govora do čustvovanja in razpoloženja.
– odnos do sebe , drugih in sveta
– temperament, vedenjski vzorci in duševne motnje, če obstajajo, različnih intenzitet in tipov
– celostno prepleten z zdravjem nasploh

16. Naštej tri biološke simptome depresije!
Motnje spanja; oslabljen apetit; nerazpoloženost; ne energičnost; nemirnost; manjša aktivnost

17. Kognitivni status – mišljenjski status !
– zavest in orientacija, spomin, konfabulacije, pozornost in koncentracija, sposobnost enostavnega računanja, poučenost in inteligentnost; uporabljamo kratek preiskus – MMSE – KPSS

18. Za katero duševno motnjo imamo gen?
– Samo za Hingktitonovo koloro in Aizhaimerovo bolezen

19. Naštej tri pozitivne in tri negativne znake shizofrenije!
– Tip 1: izraženi pozitivni simptomi, to so blodnje, halucinacije, in nekatere motnje mišljenja.
– Tip 2: so izraženi predvsem negativní simptomi (brezvoljnost, soc. umik, siromašnost govora, počasnost, pomanjkanje pobud)

20. Trojstvo odvisnosti!
– abstinenca, toleranca, hlepenje

21. Tri značilnosti tveganja za problematično vedenje pri duševnih motnjah!
– družina, osebnost, okoliščine

22. Pri katerih duševnih motnjah pomaga kognitivno zdravljenje?
– depresiji, anksioznosti in manični motnji

23. Vrste demenc!
Demenca pri alzheimerjevi bolezni; vaskularna demenca; neopredeljena demenca; demenca pri drugih boleznih.

24. Vrste shizofrenij!
Paranoidna shizofrenija, Hebefrenska shizofrenija, Katatonska shizofrenija, Nediferencirana shizofrenija, Postshizofrenska depresija, Residualna shizofrenija, Enostavna shizofrenija

25. Stopnje (po vrst) pri visokem tveganju samomora:
1. negativne misli ; 2. samomorilska misel; 3. samomorilski namen; 4. samomorilski načrt ;
5. samomor

26. Znaki fetalnega alkoholnega sindroma pri novorojenčku
– IQ pod 70; nizko ležeča ušesa; potisnjen nos ; srčne napake

27. Prvih 6. poglavij Mednarodne kvalifikacije duševnih bolezni in F 99
– Organske, vključno simptomatske, duševne motnje (F00-F09)- Demenca
– Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F 10 – 19)
– Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20-F29)
– Razpoloženjske (afektivne) motnje (F30 – F 39) – Manična epizoda, Depresivna epizoda
– Nevrotske, stresne in somatoforne motnje ( F40 – F 48) – Agorafobija (strah pred zapuščanjem doma, vstopanjem v trgovine,..), Somatizacijska motnja (multipli, ponavljajoči in često spreminjajoči se telesni simptomi, ki trajajo vsaj dve leti. Simptomi se lahko nanašajo na kateri koli telesni del ali sistem.), Hipohondrična motnja (trajna preokupacija z možnostjo, da ima prizadeti eno ali več resnih in progresivnih telesnih motenj. Osebe se stalno pritožujejo nad telesnimi boleznimi ali so nenehno preokupirane s svojim telesnim videzom.); Druge nevrotske motnje;
– Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50-F59) – Motnje prehranjevanja – Anorexia nervosa, Bulimia nervosa;
– Neopredeljena duševna motnja ( F 99)- Duševna motnja, ki ni opredeljena drugje

28. Depresija – Naštej tri tipične simptome depresije- 3 biološke in 3 psihološke
– biološki simptomi: motnje spanja, apetita, spolne funkcije, energije, volje,
– psihološki simptomi: negativne misli glede – preteklosti (izrazitejši občutki krivde), sedanjosti (izrazitejši občutki manjvrednosti), prihodnosti (izrazitejša brezciljnost)

29. Nevrotske motnje – somatizacijska motnja, hipohondrij
– Somatizacijska motnja : multipli, ponavljajoči in često spreminjajoči se telesni simptomi, trajajo vsaj 2 leti, zanje ne najdemo adekvatne organske razlage, se nanašajo na katerikoli telesni del ali sistem, zavračanje nasvetov in razlag zdravstvenega osebja, o tem, da organskega razloga za simptome ni, okrnjenost socialnega in družinskega delovanja, ki se pojavi kot posledica narave simptomov, ne simuliranje!
– Hipohondrična motnja : trajna preokupacija z možnostjo, da ima prizadeti eno ali več resnih in progresivnih telesnih motenj, značilni simptomi, preokupacija
– s telesnimi funkcijami, denimo pot, pulz, z minornimi telesnimi simptomi, denimo s kašljem, bolečinami v grlu; številne pritožbe zaradi bolečin; hipersenzitivnost

30. Anoreksija, Bulimija
– Anoreksija : je motnja, za katero je značilna načrtovana izguba teže (vsaj 15% pod posameznikovo normalno telesno težo), ki jo uvaja in vzdržuje pacient. Značilno je: … pogosto tehtanje in opazovanje v ogledalu,… kopičenje hrane na skrivnih mestih,… pretirana skrb za prehrano drugih,… oklevanje ob obrokih,… poigravanje s hrano na krožniku,… rezanje hrane na majhne koščke… Telesni znaki : velika izguba telesne teže, suha, nezdrava (bledo rumenkasta) koža, nepravilen srčni ritem in nizek krvni tlak. Vedenjske in psihične spremembe: pretiravanje z dietami, intenzivna telovadba, uživanje odvajal in občasno bruhanje
– Bulimija : Sindrom, za katerega so značilne ponavljajoča se obdobja preobjedanja in pretirane skrbi za nadzorovanje telesne teže, kar vodi v svojski vzorec preobjedanja, ki mu sledi bruhanje in uporaba odvajal. Značilno je : skrivanje hrane na nenavadnih mestih, hranjenje do onemoglosti, zaporedje prenajedanja in praznjenja 3-5x/teden, večinoma 1x/dan vsaj 3 mesece zapored, uspešno skrivanje svoje težave pred drugimi več let…, paničen strah pred debelostjo. Telesni znaki : nihanje telesne teže, žulji na hrbtni strani rok, ki nastanejo zaradi pritiska zob ob bruhanju (Russelov znak), vneta grlo in žrelo, nezdrava polt, težave z glasilkami. Vedenjski in psihični znaki : moteno dojemanje telesne teže in oblike, obsedenost s hrano, nekontrolirana potreba po, uživanju velikih količin hrane, prenajedanje in bruhanje

31. Samomor – katere osebe, (kateri letni čas?)?
– razmerje moški – ženska 3: 1; ponedeljek, april in maj

32. Alkoholizem – epidemiologija, razširjenost, kje!?
Epidemiologija
– Depresija in alkoholizem sta najpogostejši motnji v družbi.
– Raziskave kažejo da; 24% moških odvisnih od alkohola, lx v življenju majo obdobje glob. depresije.
– V psihiatričnih ustanovah je do 34% bolnikov z depresijo tudi odvisnih od alkohola in 24-59% bolnikov z odvisnostjo od alkohola ima tudi depresijo.
– Za ponavljajočo se depresivno motnjo je veliko podatkov, ki navajajo njeno prevalenco v odrasli populaciji v zelo širokem razponu za moške med 5-l2%.

Razširjenost pitja alkohola v Sloveniji
– Poraba alkohola na prebivalca v Slo med najvišjimi v Evropi. (v EU poraba največja; cca. 11 litrov čistega alkohola na osebo)
– V povprečju vsak državljan Slovenije, starejši od 15 let, v enem letu popije: 103 litre piva, 41,5 litrov vina in 1 liter žganih pijač.
– Do svojega 10. leta več kot polovica otrok že poskusi alkohol. Skoraj polovica osmošolcev je že bila pijana.
– 34.3% 15-letnikov poroča o tedenskem pitju alkohola. (HBSC 2001/2002; N=1069; 2001, 2002); (41,5 dečkov, 26.4 deklic)
– Pri otrocih, ki pričnejo piti alkohol pred 15. letom starosti se 4 krat pogosteje razvije odvisnost od alkohola kot pri osebah, ki so pričele piti po 20 letu starosti.
– Po nekaterih ocenah je v Sloveniji od alkohola odvisnih 75.000 do 150.000 oseb.
(Čebašek Travnik, 1999; Kolšek, 2004; WHO Global Status Report on Alcohol, 2004; Andreson in Baumberg, 2006)

33. Depresija – definicija!
Depresija je bolezen, ki zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Za vse oblike depresije je značilno prepletanje bioloških in psihosocialnih znakov in simptomov:
– občutje praznine, ne toliko žalosti,
– izguba energije (za vse aktivnosti in občutja),
– vdanost v usodo in
– splošna negativna naravnanost do sveta, samega sebe in prihodnosti.

DEPRESIJA IN SOMATSKE BOLEZNI

Depresija je bolezen, ki zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Za vse oblike depresije je značilno prepletanje bioloških in psihosocialnih znakov in simptomov:
– občutje praznine, ne toliko žalosti,
– izguba energije (za vse aktivnosti in občutja),
– vdanost v usodo in
– splošna negativna naravnanost do sveta, samega sebe in prihodnosti.

Prevlada posamezne značilnosti je odvisna od posameznika in je na podlagi samega vzroka depresije ne moremo predvideti. Depresija in somatska bolezen sta lahko povezani na več načinov:
– se lahko so pojavljata po naključju;
– depresija je lahko reakcija ali posledica somatske bolezni ali njenega zdravljenja;
– somatska bolezen je lahko reakcija ali posledica depresije ali njenega zdravljenja;
– depresija in somatsko bolezen povzroči nek tretji dejavnik.

Diagnostični kriteriji
Pogosto se predvideva, da je nezadovoljstvo in pesimizem sprejemljiv odziv na resno bolezen, vendar pa to ni res. Psihološka dejstva večine depresivnih bolezni imajo popolnoma enake značilnosti pri tistih, ki so zdravi, in pri tistih, ki so psihično bolni. Obdobja ‚ ki ne izpolnjujejo teh kriterijev so bolj vsakdanja, kot tista ‚ ki izpolnjujejo kriterije. Psihični simptomi depresije so lahko podobni tistim od podobnih somatskih bolezni, zato je potrebno v takih okoliščinah dati večjo težo na depresivno razpoloženje, zgubo sposobnosti uživanja. Če dolgotrajni pesimizem ali nerazložljivi psihični simptomi niso rešeni istočasno in vplivajo na kvaliteto življenja, je potrebno zdravljenje z antidepresivi tudi takrat ko glavni simptomi niso prisotni.

Znaki depresije
– dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine
– izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli
– nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano spanje
– izguba apetita in teže ali pa pretirana ješčnost in rejenje
– izguba zanimanja in veselja do spolnosti
– pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost
– črnogledost, občutja brezupa
– občutja nemoči, brez vrednosti in krivda
– misli o brezciljnosti življenja, misli o smrti, o samomoru
– nemir, razdražljivost
– otežena koncentracija, spominjanje in odločanje
– različni telesni znaki:glavobol, prebavne motnje, bolečine povsod po telesu
– manjša družabnost (socialni umik)
– oslabljena delovna učinkovitost

Potek depresije:
Navadno se začne počasi in sprva neprepoznavno. Ponavadi se zavedamo, da je nekaj narobe šele takrat, ko nas muči že precej težav, katere postajajo bolj in bolj nadležne. Če depresije ne zdravimo, lahko traja zelo dolgo, neredko več mesecev. Depresija sicer mine, vendar je možno, da se večkrat ponovi in tedaj jo lažje prepozna tako bolnik sam kot njegovi svojci in zdravnik.

ZDRAVLJENJE:
Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi več vrst psihoterapije.
Večinoma je najbolj uspešna kombinacija obojega: zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa nas podpira pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi problemi.

Psihološko zdravljenje
Najprej je za večino depresivnih motenj potrebno nudenje nasvetov, pogovor, razlage, dajanje informacij in praktične podpore pacientu in njegovi družini.
Za paciente z dolgotrajnimi vztrajnimi depresivnimi motnjami se uporablja ti. govorne tretmane, kjer se raje kot zdravila uporablja diskusija:
– učenje pacienta, kako naj se spopade z boleznijo;
– kako naj ravna z nerazumnimi mislimi;
– izboljšanje odnosov.

Zdravljenje z zdravili
Diagnostični kriteriji za večino depresivnih motenj (simptomi morajo trajati najmanj dva tedna):
1. depresivno razpoloženje ali zgubo zanimanja in sposobnosti uživanja ter najmanj dvoje od sledečega:
– zmanjšano možnost koncentracije
– povečana utrujenost
– zmanjšanje samozaupanja
– pesimistično gledanje na prihodnost
– pripisovanje krivde
– samomorilsko nagnjenje
– moten spanec
– zmanjšan apetit
Večini depresivnih bolnikov z akutno psihično boleznijo se bo stanje izboljšalo takrat, ko se bo izboljšala tudi njihova psihična bolezen, zato zdravljenje z zdravili ni priporočljivo, če ne trajajo simptomi vsaj dva meseca. Pri zdravljenju sta potrebna vsaj dva tedna, preden se pokaže izboljšanje in šest tednov do popolnega učinka. Pri večini bolnikov se po teh zdravilih pojavijo blagi in običajno začasni stranski učinki.

ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENA

Anoreksija nervoza – Ključne točke: Bulimija nervoza – Ključne točke:
– zelo nizka telesna teža (pod 15% normalne tel teže) – ponavljajoč, pretiran vnos hrane
– strah pred debelostjo; fobija debelosti – hlepenje po hrani
– neredno mesečno perilo – obžalovanje/krivda, ki vodita k
nenormalnemu obnašanju do hrane
– lahko je povezano z bulimijo nervozo (anoreksično –
bulemični tipi) – strah pred debelostjo je tako močan,
da posežejo po:
– ekstremih dietah, preskočijo
obroke, stradajo
– bruhanju hrane, pretirani telovadbi
– laksativih, tabletah, ki znižujejo
telesno težo itd


Bistvo kognitivne terapije je, kaj pacienti sami mislijo, da vpliva na to, da se oni tako počutijo in vedejo. Pacienti z motnjami prehranjevanja majo ekstremne poglede glede svoje teže. To lahko opišemo kot preveč precenljive ideje (to so zmotna prepričanja, za katera lahko rečemo, da so v manjši stopnji normalna). Tem pacientom je glavna skrb v življenju hrana. Klinične ugotovitve vključujejo: zgodovino prehranjevanja, psihološki pregled in krvne preiskave.
Za nas je najbolj pomembna zgodovina prehranjevanja, ker z njo poskušamo ugotoviti, zakaj so razvili motnje prehranjevanja! Zgodovina prehranjevanja:
– koliko tehtajo zdaj?
– kolikšna je pričakovana teža za njihovo starost, spol, višino?
– izračun indeksa telesne teže (BMI)!
– kolikšna je bila njihova največja/najmanjša teža?
– ali se počutijo debele/predebele?
– ali jim je težko jesti (ali povzroči anksioznost/depresijo)?
– lahko jedo v družbi, ali se temu izogibajo?
– kako kontrolirajo svojo težo?

Zdravljenje anoreksije nervoze
– potrebno je dolgotrajno delo (razmerje čas:delo = 1:1)
– zelo pomembno je psihoterapevtsko zdravljenje depresije
– za zdravljenje anoreksije nervoze ni nobenih zdravil, kljub temu se velikokrat uporablja klorpromazin za zmanjšanje napetosti in stresa, vzbujanje apetita in telesne teže.
– če se telesna teža zniža pod 40 kg, je nujno potreben zdravstveni pregled, saj lahko pride do nenadne smrti. To se velikokrat zgodi pacientom, ki bruhajo (to povzroči zaustavitev srca).

Pomembno:
– pridobivanje na telesni teži! – Stradanje povzroča “anoreksično mišljenje”
– kako si predstavljajo svoje telo – Oseba z anoreksijo nervozo pogosto vidi svoje telo za 50 % debelejše, kot je v resnici. Bolj kot so suhi, debelejše se počutijo.
– tehtanje da ali ne? – Ali se je res potrebno tako osredotočiti na težo in ignorirati vse ostale probleme? Teža pri osebi z anoreksijo v proc. zdravljenja napreduje, a odkrijemo tudi padce!

Zadnja faza anoreksije nervoze – če pade teža pod 30 kg, oseba občuti slabost in včasih srčno aritmijo, v serumu je zmanjšana količina kalija. Zato se zahteva:
– redno merjenje sečnine in elektrolitov
– pogosto merjenje sladkorja v krvi
– ponavljajoče merjenje RR, pulza in temperature
– redno tehtanje

Zdravljenje bulimija nervoza
– prekinemo krog ponavljajočega obnašanja (dieta, bruhanje, odvajanje…) tako, da ponovno vzpostavimo redne obroke
– predpišemo 3 redne obroke na dan
– na začetku ni potrebno, da so zelo obilni
– delujemo, da zmanjšamo hlepenje po hrani in tako prekinemo ta cikel bruhanja
– pacienti se bojijo porasta telesne teže
– močno depresijo zdravimo z antidepresivi
– če je hrepenenje še vedno problem, lahko pomaga velika doza fluoksetina

Pomembno:
– je drugačno vedenje in druge spremembe
– omejitev v kupovanju hrane, kot so peciva, kruh itd. – “nevarne hrane”.
– nakup je potrebno planirati in se držati seznama za nakup hrane. Izogibamo se impulzu nakupovanja v trgovini, tako da smo v trgovini z čim manj denarja!!
– izognemo se hlepenju po hrani

ALKOHOLIZEM IN DEPRESIJA PRI MOŠKIH

Epidemiologija
– Depresija in alkoholizem sta najpogostejši motnji v družbi.
– Raziskave kažejo da; 24% moških odvisnih od alkohola, lx v življenju majo obdobje glob. depresije.
– V psihiatričnih ustanovah je do 34% bolnikov z depresijo tudi odvisnih od alkohola in 24-59% bolnikov z odvisnostjo od alkohola ima tudi depresijo.
– Za ponavljajočo se depresivno motnjo je veliko podatkov, ki navajajo njeno prevalenco v odrasli populaciji v zelo širokem razponu za moške med 5-l2%.

Posledice komorbidnosti
– Veliko družin., soc. in posameznikovih problemov je povezanih z depresijo, alkoholizmom in nasiljem.
– Alkohol slabo vpliva na diagn. procese pri depresiji, slabo vpliva na zdravljenje (otežuje zdravljenje).
– Večje je tveganje za samomor in nasilno vedenje.
– Ti problemi povečujejo trpljenje v družini in povečujejo tveganje za ločitev.

Klinični znaki in komorbidnost
– Povečuje se agresivnost in procent samomorilnosti
– Visoka prevalenca za druge odvisnosti (droge), motnje osebnosti, druge bolezni
– Visoka prevalenca za okužbo z virusom HIV
– Povečanje agresivnosti in kriminala, Psihosocialne in družinske motnje.

Nasilje in depresija
– Jeza in agresivnost/nasilnost med depresivnimi pacienti je soodvisna od vznemirjenosti in tesnobe.
– Napadi jeze (nekontrolirana/sabo kontrolirana) so bolj pogosti pri depresivnih pacientih kot pri zdravih ljudeh. Pogostejši so tudi pri depresivnih moških kot pri depresivnih ženskah.

Samomor
– Komorbidni pacienti imajo večje tveganje za samomor
– Ocenjuje se, da se kar 1Q-15% odvisnih od alkohola odloči za poskus samomorilnega dejanja.
– posebej nagnjeni so tisti odvisni, pri katerih je prisotna depresija, ki živijo sami, brez prijateljev in zaposlitve in imajo že težke telesne posledice pitja
– Med moškimi, ki so naredili samomor jih je približno 1 imela težave zaradi uživanja alkoholnih pijač

Vrednotenje in diagnoza
– Začetni cilji vrednotenja so, postavitev prave diagnoze, pravilna obdelava in postavitev tipa obolenja ter resnost/intenzivnost potrebne terapije.
– Drugi cilj je določiti motivacijo pacienta in odgovor na terapijo.
– Pacienti s problemi povezanimi z depresij, alkoholizmom in/ali nasiljem majo raznovrstne težave, ki obsegajo druge psihiatrične motnje in motnje osebnosti.
– Velik odstotek socialnih stresov, fizičnih motenj ter funkcionalnih motenj.

Zdravljenje poteka v treh stopnjah
1. Pripravljalna stopnja 2. Intenzivno zdravljenje 3. Rehabílitacija

Ključno pri zdravljenju depresij je:
– Zmanjšati oziroma odstraniti vse simptome in znake depresivnega sindroma
– Ponovno vzpostaviti zaposlitvene in psihosocialne funkcije, zmanjšati možnost recidivov.

Izbira antidepresivnega zdravila
– Pomembno je pretehtati terapevtski učinek in možnost pojava resnih stranskih učinkov.
– Začetna izbira antidepresiva, optimalno zdravljenje

Trajanje zdravljenja depresij
Medikamentozno zdravljenje delimo v 3 faze:
– Akutna faza: poteka od uvedbe terapije do popolne remisije bolezenskih simptomov
– Nadaljevalna faza: se začne v času popolne ali skoraj popolne remisije simptomov in traja 4-9 mes.
– Profilaktična faza: preprečujemo ponovne recidive bolezni, predvsem pri bolnikih s ponavljajočimi se depresivnimi motnjami.

Stranski učinki antidepresivov so v glavnem povezani z njihovim delovanjem na različne nevrotranzmitorje in njihove receptorje.

Zdravljenje odvisnosti od alkohola
Sodobni načini zdravljenja omogočajo premik od bolnišnice proti ambulantni obravnavi. Kljub temu pa nekateri še vedno potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Tovrstno zdravljenje svetujejo pri ljudeh, ki:
– Ne zmorejo vzpostaviti abstinence v domačem okolju.
– Potrebujejo zdravljenje zaradi hujših abstinenčnih znakov.
– Imajo resne zdravstvene zaplete-telesne okvare ali duševne bolezni
– Pri ljudeh z dvojno psihično motnjo (npr. glob depresija in samomorilnost ob odvisn. od alkohola).
– So odvisni od več psihoaktivnih snovi hkrati.
– Živijo v težavnih okoliščinah s šibko podporo okolja.

SHIZOFRENIJA skupno ime za skupino duševnih bolezni. Pomeni razcepljenost duše spremljajo jo motnje vedenja, mišljenja in čustvovanja

Epidemiologija
– je najpogostejša psihoza
– incidenca: 10 – 70 na 100.000 prebivalcev
– prevalenca: 1%
– vrh zbolevanja: moški med 15. in 25. letom / ženske med 25. in 35.letom
– oba spola prizadeva enako
– približno 10 % pacientov s to boleznijo naredi samomor

Genetski vzroki
– tveganje se deduje, gre za dednostno obremenitev
– splošno gledano je tveganost zbolevanja 1%; otroci bolnikov pa imajo 10-12% možnosti da zbolijo
– ni pomembno, ali je bolnik oče ali mati
– genetskih dejavnikov tveganja za shizofrenijo še ne poznamo

Infekcijski in travmatski
– Pri bolnikih s shizofrenijo so ugotovili več obporodnih zapletov
– možna je tudi okužba ploda med nosečnostjo
– tudi okužba z gripo lahko med nosečnostjo poveča tveganje za razvoj shizofrenije pri otroku

Psihosocialni: psihosocialni stresi, težave v družini, revščina, neustrezne bivalne razmere
• so le dodatni vzroki,
• pojavljajo pa se lahko tudi kot posledice bolezni

Diagnoza
• opravimo psihiatrični in psihološki pregled
• diagnozo postavimo na podlagi ovrednotenja vseh zbranih podatkov in upoštevanjem kriterijev v klasifikacijah
• laboratorijske preiskave
Paranoidna Shizofrenija: motnje mišljenja, preganjalne motnje, halucinacije
Rezidualna Shizofrenija: kronična faza poteka, halucinacije v ozadju, “negativni” simptomi Shizofrenija simpleks; čudaštva v vedenju, nesposobnosti upoštevanja družbenih zahtev

Bolezen ima kroničen potek, bolniki kljub izboljšavam lahko doživljajo akutna poslabšanja. Način poteka bolezni:
STOPNJA 1. – ena epizoda,bolezen brez posledic
STOPNJA 2 – več epizod, z vmesnimi popolnimi remisijami
STOPNJA 3 – upad že po prvi epizodi, upad enak tudi po vseh naslednjih epizodah
STOPN)A 4 – naraščajoči upad po vsaki naslednji epizodi, ni vrnitve na normalno

Schneiderjev seznam tipičnih simptomov:
• Slušne halucinacije, pri katerih sliší svoje misli – Verjame, da se njegove misli prenašajo preko radia ali TV
• Slušne haluc., pri katerih sliši glasova ki se prepirata – Vanj se vrivajo čustva drugih ljudi
• Slušne haluc., pri katerih glas razlaga boln. dejanja – Vanj se vrivajo nagibi drugih s silo, ki se jim ne more upreti
• Halucinacije vplivanja neke zunanje sile – Občuti, kot da njegova dejanja nadzirajo drugi, kot bi bil stroj
• Odtegovanje misli – Nanašalne blodnje, ki dajejo občutek, da imajo običajne pripombe ali dogodki skriven pomen
• Vsiljevanje misli

Prava shizofrenija – Sestavljena iz dveh tipov
• Tip 1: izraženi pozitivni simptomi, to so blodnje, halucinacije, in nekatere motnje mišljenja.
• Tip 2: so izraženi predvsem negativní simptomi (brezvoljnost, soc. umik, siromašnost govora, počasnost, pomanjkanje pobud)

Zgodnji simptomi
• Pojavlja se med 15. in 45. letom
• Oba spola zbolevata enako pogosto (moški bolj zgodaj, hujši potek)
• začetek bolezni težko določiti (1/3 bolnikov)
• Pri shizofreniji je dobro ukrepati, ko nastopi bolezen
• Ko se znaki bolezni umaknejo — hitra vrnitev v šolo ali na delo

Antipsihotična zdravila
• Zmanjšujejo in odstranjujejo simptome bolezni
• Potrebno jih je jemati dolgo
• Pri večini je možno odmerek zmanjšati do take mere, da ne dela bistvenih težav
• Odmerek se niža po nekaj mesecih jemanja znanega zdravila
• Začetno obdobje zdravljenja traja večinoma 6 – 8 tednov, če se bolnik na zdravilo odziva

Prognoza shizofrenije
• pri ženskah je potek bolezni blažji
• če se shizofrenija pojavlja v družini bo prognoza slabša
• socialni dejavniki
• čim kasneje v življenju nastane bolezen, več možnosti ima bolnik za dober izid
• čim bolj nagel in nepričakovan je začetek bolezni, tem boljša je prognoza
• katatonski in paranoidni znaki So povezani z ugodnim potekom
• če po zdravljenju z zdravili simptomi hitro izginejo je to dober znak
• ugoden prognostični znak je dobro sodelovanje pacienta v zdravljenju
• dobra intelektualna opremljenost (bistrost) je ugoden prognostični znak
• prej ko začnemo z zdravljenjem, boljše so možnosti za dober izid bolezni
• 10 do 25% delež bolnikov povsem ozdravi; večina jih živi z ponovitvami boleznimi in prizadetostmi, ki jih spremljajo; vsaj 50% bolnikov s shizofrenijo je kljub temu relativno neodvisnih, samostojnih pri vsakdanjih opravilih in pni skrbi zase; pri 35 — 40% bolnikov potrebuje pri vsakdanjem življenju podporo; ljudje z shizofrenijo umrejo mlajši (največkrat zaradi samomorov)