- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vprašanja in odgovori za kirurgijo vaja 2015/2016

Anestezija

A. Je splošna kadar umetno povzročimo neobčutljivost dela telesa

B. Je regionalna, kadar povzročimo omrtvelost posameznih delov telesa

C. Zajema omrtvelost gladkih mišic, analgezijo in spanje

D. Je lahko inhalacijska ali intravenska

E. Je stanje razširjene zavesti in analgezije

Katere so osnovne komponente splošne anestezije

A. Spanje

B. Omrtvelost dela telesa

C. Analgezija

D. Omrtvelost telesnih mišic

E. Neobčutljivost gladkih mišic

Katere so osnovne komponente splošne anestezije

F. Analgezija

G. Spanje

H. Omrtvelost kože

I. Omrtvelost telesnih mišic

J. Neobčutljivost gladkih mišic

Katere so osnovne komponente lokalne anestezije

A. Analgezija

B. Spanje

C. Omrtvelost kože

D. Omrtvelost telesnih mišic

E. Neobčutljivost gladkih mišic

Danes je najpogosteje uporabljan inhalacijski analgetik isofluran

A. Ker se dobro topi v krvi

B. Ker se dobro topi v maščobah

C. Ker ne povzroča okvare jeter

D. Ker ne povzroča okvaro ledvic

E. ker ne povzročaje odvisnosti

Inhalacijska anestezija

A. Se vzdržuje z inhalacijskimi analgetiki

B. Za uvajanje potrebuje hitro delujoče uspavalo

C. Se pri otrocih uporablja tudi za uvajanje

D. Se vedno uporablja z odprtim anestezijskim sistemom

E. se izvaja preko žičnega tubusa

Za totalno intravensko anestezijo velja

A. Da se uporablja inhalacijski anestetik samo za uvajanje

B. Da se za vzdrževanje analgezije uporabljajo nesteroidni antirevmatiki

C. Da se uvedejo analgetiki preko tubusa

D. Da zagotovimo vsako komponente anestezije ločeno

E. Da se za mišično omrtvelost uporabljajo inhalacijski mišični relaksans

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Med področno anestezijo sodijo

A. Spinalna anestezija

B. Epiduralna anestezija

C. Inhalacijska anestezija

D. Infiltracijska anestezija

Med področno anestezijo ne sodi

A. Spinalna anestezija

B. Analgetska anestezija

C. Inhalacijska anestezija

D. Infiltracijska anestezija

E. Propofolna anestezija

Pri epiduralni anesteziji

A. Vbrizgamo lokalni anestetik v subarahnoidalni prostor

B. Se anestetik pomeša z likvorjem

C. Se lahko vbrizga anestetik tudi v epiduralnem prostoru na vratu

D. Lahko lajšamo bolečino preko katetra tudi po operaciji

E. V mešanico dodamo mišični relaksans

Med spinalno ali epiduralno anestezijo mora biti medicinska sestra posebej pozorna na

A. Spinalni glavobol

B. Hipotenzijo in bradikardijo

C. Izgubo zavesti in krče

D. Razširitev bloka v spodnje dermatome

E. Polnost sečnega mehurja

Temeljna značilnost kirurškega metabolizma je

A. Porušeno ravnovesje med vnosom in porabo kalorij

B. Vnos kalorij je običajno zmanjšan

C. Vnos kalorij je običajno povečan

D. Poraba kalorij je zmanjšana

Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je povečana

A. Pri velikih operacijah

B. Pri stradanju

C. Pri opeklinah

D. Pri septičnem stanju

E. Pri spanju

Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je zmanjšana

A. Pri velikih operacijah

B. Pri stradanju

C. Pri globokih opeklinah

D. Pri septičnem stanju

E. Pri malih operacijah

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je zmanjšana

A. Pri stradanju

B. Pri velikih operacijah

C. Pri opeklinah

D. Pri septičnem stanju

E. Pri malih operacijah

Glavni vir energije v telesu, ki ga lahko uporabljajo vsi organi so

A. Maščobe

B. Proteini

C. Glukoza

D. Voda

E. Glikogen

Glavno skladišče energije v telesu so

A. Glikogen

B. Beljakovine

C. Mišice

D. Maščoba

E. Jetra

Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je značilna

A. Povečana razgradnja glikogena

B. Povečana razgradnja glukoze

C. Povečana lipoliza

D. Povečana glukoneogeneza

E. Povečana razgradnja aminokilsin

Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je značilna

A. Povečana razgradnja glikogena

B. Povečana razgradnja glukoze

C. Povečana lipoliza

D. Povečana glukoneogeneza

E. Povečana razgradnja aminokilsin

Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je značilna

A. Povečana razgradnja glikogena

B. Povečana razgradnja glukoze

C. Povečana lipoliza

D. Povečana liponeogeneza

E. Povečana tvorba albuminov

Ketoni se uporabljajo

A. V zgodnji fazi stradanja

B. V kasni fazi stradanja

C. Kot vir energije jih uporabljajo možgani

D. kot vir energije jih uporablja črevesje

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Stanje prehranjenosti ocenimo

A. z obsegom trebuha

B. s kožno gubo

C. z obsegom nadlahti

D. razmerje med obsegom trebuha in višino

Stanje prehranjenosti ocenimo

A. z obsegom podlahti

B. z razmerjem med obsegom nadlahti in kožno gubo

C. s kožno gubo

D. z razmerjem med kožno gubo in obsegom nadlahti

Dušikova bilanca je

A. da bolnik izgublja maščobe

B. da bolnik izgublja elektrolite

C. razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem elektrolitov

D. razmerje med vnosom in izločanjem dušika

Dušikova bilanca

A. je razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem beljakovin

B. je razmerje med vnosom elektrolitov in izločanjem dušika

C. je razmerje med vnosom in izločanjem dušika

D. je razmerje med vnosom dušika in izločanjem beljakovin

E. je razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem dušika

Ocena energetske potrebe je sestavljena iz

A. kožne gube

B. bazalnega metabolizma

C. dejavnika aktivnosti

D. ocene stresnega dejavnika

E. prehrambenih navad

Ocena energetske potrebe je sestavljena iz

A. ocene stresnega dejavnika

B. bazalnega metabolizma

C. prehrambenih navad

D. kožne gube

E. dejavnika aktivnosti

Kirurškega bolnika ne hranimo po enteralni poti

A. če je dosegljiva centralna vena

B. pri težkih operacijah

C. pri hudih opeklinah

D. v šokovnem stanju

E. če prebavna pot ni prosta

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kirurškega bolnika hranimo po enteralni poti

A. z isoosmolarno raztopino

B. s čajem

C. s hranilnimi napitki

D. samo pred operacijo

E. s pet odstotno raztopino glukoze

Kirurškega bolnika hranimo po enteralni poti

A. raztopino olja in vitaminov

B. samo po operaciji

C. s hranilnimi napitki

D. z isoosmolarno raztopino

E. s deset odstotno raztopino glukoze

Enteralno hranjenje

A. izvajamo vedno, ko je to mogoče

B. nikoli ne izvajamo po jejunostomi

C. samo kontinuirano do največ 20ml/h

D. ne začnemo pred tretjim pooperativnim dnevom pri operacijam na želodcu

E. je hranjenje po centralni venski poti

Enteralno hranjenje

A. se izvaja preko gastrostome

B. se izvaja preko centralnega venskega katetra

C. se izvaja preko jejunostome

D. se izvaja preko periferne venske poti

E. se izvaja preko kolostome

Enteralno hranjenje

A. se izvaja s hranjenjem po naravni poti

B. se izvaja preko ileostome

C. se izvaja preko gastrostome

D. se izvaja preko kolostome

E. se izvaja preko holedohotomije

Enteralno hranjenje

A. se izvaja s hranjenjem po naravni poti

B. se izvaja preko rektostome

C. se izvaja preko gastrostome

D. se izvaja preko kolostome

E. se izvaja preko holedohotomije

Prvi dan po veliki trebušni operaciji hranimo

A. bolnika preko kolostome

B. s tekočo hrano preko centralnega katetra

C. z varovalno dieto

D. po enteralni poti z raztopino glukoze

E. po parenteralni poti s kaloričnimi raztopinami

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Parenteralno hranjenje

A. izvajamo samo preko centralnega venskega katetra

B. z raztopinami v katerih so maščobe ne uporabljamo

C. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih

D. je nujno pri zapori v prebavni cevi

E. je obvezno pri odstranjenim debelem črevesu

Parenteralno hranjenje

A. izvajamo samo preko katetra v subklaviji

B. je nujno pri zapori v prebavni cevi

C. z raztopinami v katerih so maščobe ne uporabljamo

D. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih

E. ni potrebno pri odstranjenim debelem črevesu

Parenteralno hranjenje

A. se izvaja samo v bolusih

B. ni smiselno pri operacijah na prebavilih

C. le lahko tudi z maščobami

D. je možno tudi preko perifernega katetra

E. je možno tudi s pasirano hrano

Parenteralno hranjenje

A. se izvaja samo s sterilno vsebino

B. se izvaja preko jejunostome

C. se izvaja samo v bolusih

D. se izvaja brez dodatka elektrolitov

E. se izvaja pri ileusu ozkega črevesja

Parenteralno hranjenje

A. se izvaja samo s sterilno vsebino

B. se izvaja preko jejunostome

C. se izvaja kontinuirano preko črpalke

D. se izvaja brez dodatka mikroelementov

Združi trditve v obeh stolpcih (pripišite številko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem

stolpcu. )

A. ……. hranilna stoma 1 enteralna hrana

B. ……. izločevalna stoma 2 gastrostoma

C. ……. jejunostoma 3 ileostoma

D. ……. sterilnost vsebine 4 centralni venski kateter

5 parenteralna hrana

Združi trditve v obeh stolpcih (pripišite številko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem

stolpcu. )

A. ………… jejunostoma 1 izločevalna stoma

B. …………. cekostoma 2 hranilna stoma

C. …………. PEG 3 endoskopska vstavitev

D. …………. cistostoma 4 vstavljen kateter

5 enteralna hrana

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Združi trditve v obeh stolpcih (pripišite številko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem

stolpcu. )

A. ………… nefrostoma 1 izločevalna stoma

B. …………. cekostoma 2 vstavljen kateter

C. …………. PEG 3 endoskopska vstavitev

D. …………. cistostoma 4 hranilna stoma

5 enteralna hrana

Septični bolnik na zdravljenju v intenzivni enoti

A. potrebuje manj kot 30 Kcal/kg telesne teže

B. potrebuje centralno vensko pot za enteralno hranjenje

C. potrebuje povečan vnos kalorij

D. potrebuje hranilno sondo za parenteralno hranjenje

Šok

A. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo

B. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu

C. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju

D. nastane pri nesrečah, kjer je poškodovano centralno živčevje

E. stanje hude presenečenosti

Šok

A. je kronični sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo

B. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju

C. stanje hude presenečenosti

D. nastane pri nesrečah, kjer je huda izguba krvi

E. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu

Šok

A. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo

B. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu

C. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju

D. nastane pri nesrečah, kjer je poškodovano centralno živčevje

E. stanje hude presenečenosti

Združite trditve v obeh stolpcih (pripišite številko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem

stolpcu. )

A …………… zmanjšan periferni upor 1 krvavitev

B……………. hipovolemija 2 septični šok

C……………. hipotenzija 3 ruptura vranice

D……………. endotoksini 4 distribucijski šok

5 G- bakterije

Zaradi šoka je

A. zmanjšana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka

B. povečana perfuzija trebušnih organov

C. zmanjšana ultrafiltracija v ledvicah

D. povečana oskrba s kisikom v perifernih tkivih

E. zmanjšana perfuzija mišičja

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Zaradi šoka je

A. povečana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka

B. povečana perfuzija trebušnih organov

C. zmanjšana ultrafiltracija v ledvicah

D. povečana oskrba s kisikom v koži in podkožju

E. zmanjšana perfuzija mišičja

Zaradi šoka je

A. zmanjšana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka

B. povečana perfuzija trebušnih organov

C. zmanjšana ultrafiltracija v jetrih

D. zmanjšana oskrba s kisikom v perifernih tkivih

E. povečana

Hipovolemični šok

A. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora

B. Povzroči povečan venski dotok v srce

C. Nastane po izgubi krvi večji kot 50%

D. Je najpogosteje hemoragični šok

E. Je posledica zmanjšanega volumna v ožilju

Hipovolemični šok

A. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora

B. Je najpogosteje hemoragični šok

C. Povzroči povečan minutni volumen srca

D. Je posledica akutnega srčnega infarkta

E. Nastane kot posledica izgube krvi

Hipovolemični šok

A. Nastane zaradi povečanega perifernega upora

B. Je najpogosteje hemoragični šok

C. Povzroči povečan minutni volumen srca

D. Je posledica akutnega pljučnega infarkta

E. Nastane kot posledica izgube krvi

Pri poškodbah je najverjetnejši

A. Hipervolemični šok

B. Hipovolemični šok

C. Kardiogeni šok

D. Šok zaradi izgube plazme

E. Šok zaradi eksotoksinov

Pri poškodbah je najverjetnejši

A. Kardiogeni šok

B. Hipovolemični šok

C. Ireverzibilni šok

D. Šok zaradi izgube plazme

E. Šok zaradi eksotoksinov

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Distribucijski šok

A. Je posledica kontuzije srca

B. Je posledica anafilaksije

C. Je hipovolemični šok

D. Je posledica masivne pljučne embolije

E. Je lahko nevrogeni

Pri hipovolemičnem šoku velja

A. Hitro nadomeščanje tekočin

B. Primarno se da transfuzija krvi in nato koloidi

C. Oksigenacijo tkiv zagotovimo z dodajanjem kisika

D. Do 45% izgube lahko nadomestimo s koloidi in kristaloidi

E. Previdnost pred prehitrim infundiranjem tekočin

Pri hipovolemičnem šoku velja

A. Kapalna infuzija

B. Volumen nadomeščamo samo s koloidi in kristalodi

C. Oksigenacija tkiv se zagotovi s povečanim dodajanjem ogljikovega dioksida

D. Primerno se dajo transfuzija krvi in nato koloidi

E. Tekočine se nadomeščajo hitro

Septični šok

A. Nastane zaradi povišanja perifernega upora

B. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora

C. Je posledica septikemije

D. Ni vedno združen s povišano temperaturo

E. Se izboljša po transfuziji

Septični šok

A. Nastane kot posledica hipokapnije

B. Je združen z bradikardijo

C. Nastane kot posledica delovanja endotoksinov

D. Nastane kot posledica delovanja eksotoksinov

E. Ima mehanizem delovanja preko mediatorjev vnetja

Septični šok

A. Nastane kot posledica delovanja endotoksinov in eksotoksinov

B. Nastane kot posledica hiperkapnije

C. Je združen z bradikardijo

D. Potrebuje dodatek parenteralne tekočine

E. Ima mehanizem delovanja preko mediatorjev vnetja

Septični šok

A. Je združen z bradikardijo

B. Je posledica delovanja eksotoksino in endotoksinov

C. Ima mehanizem, delovanja preko mediatorjev krvavitve

D. Je distribucijski šok, podobno kot nevrogeni

E. Nastane zaradi povišanega perifernega upora

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kateri od naštetih so razlogi za nezadostno lajšanje bolečin po operaciji

A. strah pred stranskimi učinki zdravil proti bolečini

B. neinformiranost bolnika

C. vodenje oskrbe po klinični poti

D. uporaba VAS skale

E. vodenje terapije po besedni lestvici

Analgetiki

A. so zdravila za izboljšanje prevodnosti po hitrih živčnih vlaknih

B. delimo v opipoidne in neopioidne

C. deluje brez stranskih učinkov v vseh dozah

D. ne vplivajo na delovanje jeter in ledvic

E. opioidni imajo večstranskih učinkov

Analgetiki

A. so zdravila za izboljšanje prevodnosti po hitrih živčnih vlaknih

B. delimo v opipoidne in neopioidne

C. deluje brez stranskih učinkov v vseh dozah

D. vplivajo na delovanje jeter in ledvic

E. opioidni imajo manj stranskih učinkov

Analgetiki

A. deluje s stranskimi učinki pri nizkih dozah

B. so zdravila za lajšanje prehod K ionov med celicami

C. imajo terapevtsko okno med največjo in najmanjšo učinkovito koncentracijo

D. se uporabljajo tudi po rektalni poti

E. niso potrebni ob pomanjkanju vitamina K

Katera od naštetih poti analgezije je najprimernejša za ambulante kirurške posege

A. intravenska infuzija

B. trajna podkožna infuzija

C. peroralna analgezija

D. transdermalna

E. epiduralni kateter

Katera od naštetih poti analgezije je najprimernejša za manjše ambulante kirurške posege

A. transtroakalna analgezija

B. trajna podkožna infuzija

C. epidermalna analgezija

D. peroralna analgezija

E. epiduralni kateter

VAS skala

A. objektivno ocenjuje bolečino

B. ni primerna za intubirane paciente

C. potrebuje edukacijo pacienta za uporabo

D. se ne uporablja za otroke

E. ni smiselna po lažjih operacijah

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

VAS skala

A. subjektivno ocenjuje bolečino

B. je primerna za intubirane paciente

C. potrebuje edukacijo pacienta za uporabo

D. se ne uporablja za otroke

E. ni smiselna po lažjih operacijah

Za mlajše otroke je najprimernejša pot za analgezijo

A. intramuskularna analgezija

B. intravenska analgezija

C. rektalna analgezija s svečkami

D. intranazalna analgezija

E. intratekalna analgezija

Katera od naštetih trditev velja za intramuskularno analgetično injekcijo

A. nepredvidljiva absorpcija zdravila

B. bolečina na mestu aplikacije

C. ima zelo hiter učinek delovanja

D. se uporablja vedno pogosteje

E. se hitro resorbira v krvni obtok

Katera od naštetih trditev velja za intramuskularno analgetično injekcijo

A. predvidljiva absorpcija zdravila

B. bolečina na mestu aplikacije

C. ima zelo hiter učinek delovanja

D. se uporablja vedno redkeje

E. se hitro resorbira v krvni obtok

Metode apliciranja analgetikov

A. intramuskularno je najprimernejše za otroke

B. v trajni podkožna infuziji je primerljiva z intravensko infuzijo

C. rektalno se uporablja pogosto

D. peroralno je najširše uporabna

E. z elastomersko črpalko izvajamo trajno podkožno infuzijo

Metode apliciranja analgetikov

A. intramuskularno ni najprimernejše za otroke

B. v trajni podkožna infuziji je primerljiva z intravensko infuzijo

C. rektalno se uporablja pogosto

D. peroralno je najširše uporabna

E. z elastomersko črpalko izvajamo trajno intravensko infuzijo

Spinalna analgezija

A. je najprimernejša za operacije v centralnem živčevju

B. se izvaja preko katetra v epiduralni prostor

C. potrebuje stalno spremljavo krvnega tlaka

D. večinoma se uporablja lokalni anestetik in opioid

E. se izvaja preko centralnega venskega katetra

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Med stranske učinke morfinskih analgetikov po kirurških operacijah

A. mehurčkast izpuščaj

B. srbenje

C. diareja

D. srčni zastoj

E. depresija dihanja

Na katere stranske učinke morfinske mešanice pri epiduralni analgeziji moramo biti pozorni

A. depresija dihanja

B. bolečina

C. driska

D. dražeč kašelj

E. omrtvelost nog

Spinalna analgezija po operativnem posegu

A. je zelo učinkovita za posege na vratu in glavi

B. potrebno je stalno spremljanje možnih stranskih učinkov opioidov

C. povzroča lahko težave s srcem zaradi povišanega tlaka

D. je odlična metoda za ambulantne posege

E. se ne uporablja pri nevrokirurških posegih

Med neopioidne analgetike štejemo

A. morfij

B. nesteroidne antirevmatike

C. protivnetne steroide

D. vsa zdravila aplicirana peroralno

E. anabolike

Med neopioidne analgetike štejemo

A. protivnetne steroide

B. morfij

C. nesteroidne antirevmatike

D. periferne analgetike

E. antagoniste

Neopioidni analgetiki

A. so nemorfinski analgetiki

B. so vsa zdravila aplicirana peroralno

C. delujejo centralno

D. delujejo na prenašalce bolečine

E. so ovarialni steroidi

Neželene lastnosti shranjene polne krvi so

A. vsebuje učinkovine proti strjevanju

B. vsebuje visoke vrednosti kalcijevih ionov

C. vsebuje visoke vrednosti natrijevih ionov

D. v eritrocitih se presnova spremeni

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Avtologna kri

A. Je kri sorodnika v prvem kolenu

B. Je sveža kri krvodajalca z enako krvno skupino

C. Si jo bolnik daruje sam pred operacijo

D. Je primerna za korekcijo protrombinskega časa

E. Se uporablja kot avtotransfuzija

Koncentrirani trombociti

A. Se uporabljajo pri vseh velikih operacijah, kjer se pričakuje velika izguba krvi

B. Se vračajo s posebno napravo med posegom

C. So izbrani od večkrvodajalcev iste krvne skupine

D. Se ne uporabljajo pri bolezenskih stanjih

E. So nadomestilo za sintetične trombocite

Sveža zmrznjena plazma

A. Se v kirurgiji ne uporablja pogosto

B. Ni potrebno, da je kompatibilna s skupino AB0

C. Se pred posegom segreje na sobno temperaturo

D. Se daje zaradi hudo zmanjšane jetrne funkcije

E. se lahko infundira kljub akutni reakciji

Sveža zmrznjena plazma

1. je bila včasih nadomestilo za volumen krvi

2. pred uporabo je ni potrebno odmrzniti

3. se ne uporablja več za korekcijo pomanjkanja vitamina K

4. se odvzame z avtotransfuzijo

Za pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi

A. Se uporablja sveža kri

B. Se odvzame avtotransfuzija

C. Se uporablja sveža zmrznjena plazma

D. Se naredi venepunkcija

Pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi

A. se pojavlja pri vranični odpovedi

B. se pojavlja pri jetrni cirozi

C. se nadomešča z kumariskimi preparati

D. potrebuje korekcijo pred operativnim posegom

Okužba povzroča naslednje lokalne znake

A. Šok

B. Pordelost kože

C. Bolečina

D. Edem

E. Povišan krvni pritisk

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Okužba povzroča naslednje lokalne znake

A. Oteklina

B. Bolečina

C. Podplutba

D. Izpad lasnih korenov

E. Vitiligo

Okužba povzroča naslednje lokalne znake

A. Hipersekrecijo

B. Pordelost kože

C. Bolečina

D. Oteklino

E. Povišan krvni pritisk

Najpogostejši izvor okužbe za kirurškega pacienta je

A. Sosedni pacient

B. Koža bolnika

C. Postelja in nočna omarica

D. Stranišče

E. Personal

Za gnojno okužbo kirurške rane so najpomembnejši

A. Prioni

B. Spore

C. Virusi

D. Koki

E. Glive

Dezinfekcija

A. je razkuževanje

B. se izvaja pred čiščenjem

C. najbolj uporabna je s kuhanjem (100 stopinj C)

D. za inštrumente je najprimernejša z UV žarki

E. odstrani vse klice

Asepsa

A. pomeni odsotnost micelijev v okolju

B. pomeni odsotnost mikrobov

C. je sinonim z sterilnost

D. je bil v rabi pred sterilizacijo z rentgenskimi žarki

E. je steriliziranje z etilenoksidom

Sterilnost

A. pomeni prisotnost samo pacientovih mikrobov

B. je odsotnost MRSA ali VRE

C. pomeni odsotnost vseh mikrobov

D. je odsotnost mikrobov in možna prisotnost spor

E. je sinonim za asepso

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

V operacijskih dvoranah veljajo pravilo

A. antisepse in asepse

B. uporabe samo sterilnih inštrumentov

C. prisotnost čim manjšega, a potrebnega tima

D. razkuževanje se ne uporablja

E. antisepsa se ne uporablja

V operacijskih dvoranah veljajo pravilo

A. antisepse in sepse

B. uporabe samo inštrumenti za enkratno uporabo

C. prisotnost čim manjšega, a potrebnega tima

D. razkuževanje se ne uporablja

E. antisepsa se ne uporablja

V operacijskem bloku veljajo naslednja pravila

A. uporablja se samo inštrumente za enkratno uporabo

B. vstopa se samo preko filtrov

C. za endoskopske posege se lahko uporabljajo razkuženi inštrumenti

D. za izvajanje protokola običajno skrbi glavna inštrumentarka

E. izvaja se antisepsa, pri velikih operacijah še asepsa

V operacijskem bloku veljajo naslednja pravila

A. gibanje po operacijski sobi naj bo čim mirnejše

B. inštrumenti za enkratno uporabo so zgolj plastični

C. koža pacienta se pred operacijo sterilizira

D. pacienti v izolaciji so operirani prvi

E. operacijska miza se razkuži za vsakim pacientom

Za higiensko razkuževanje rok

A. običajno uporabljamo alkoholne raztopine

B. velja, da so roke po razkuženju sterilne

C. da se uporablja po vsakem kontaktu s pacientovimi izločki, razen s kožo

D. kontaktni čas je odvisen volumna razkužila

E. da se pri obsežni kontaminaciji uporablja dva krat

Kirurška rana je potencialno mesto za okužbo

A. pri vsakem operativnem posegu

B. če je bližje spolovil ali zadnjiku je okužba pogostejša

C. pri slabo obritih bolnikih

D. ker koža po razkuževanju sterilna

E. ker se prekinja kožni pokrov

Votlina napolnjena z gnojem je absces. Zanj velja da

A. ima pseudomembrano

B. se zdravi edino z antibiotikom

C. ga je potrebno vedno izprazniti

D. lahko nastane le v koži in podkožju

E. je napolnjen z žolčno vsebino

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Razlika med abscesom in empiemom je

A. pri abscesu odstranimo gnoj, empiem pa zdravimo z antibiotikom

B. v mestu nastanka

C. drenaža je potrebna pri empiemu, ne pa pri abscesu

D. drenaža je potrebna pri obeh

E. empiem ne vsebuje gnoja

Za flegmono in absces velja

A. oboje je vnetno dogajanje

B. flegmono zdravimi z incizijo

C. absces zdravimo z incizijo

D. pri obeh je gnojni izcedek

E. flegmona se praviloma razvije v sepso

Flegmona je

A. absces v podkožju

B. karbunkel v bezgavkah

C. pordelo vnetje kože

D. boleče vnetje potrebušnice

E. lahko posledica pika insekta

Vnetje na prstu ja

A. paronihija

B. panaricij

C. empiem

D. furunkel

E. karbunkel

Vnetje na prstu ja

A. furunkel

B. pankratitis

C. empiem

D. paronihija

E. karbunkel

Označite pravilne trditve

A. panaricij je vnetje na prstu

B. empiem je vnetje kože

C. limfangitis je vnetje bezgavk

D. osteitis je gnojno vnetje mišic na stegnu

E. pri flegmoni ni znakov gnojnih votlin

Označi nepravilne trditve

A. karbunkel je gnojenje v anatomski votlini

B. panaricij je vnetje obnohtja

C. limadenitis je vnetje bezgavk

D. osteomielitis je vnetje kosti

E. pionefros je ognojek v ledvici

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Označite pravilne trditve

A. empiem je nabiranje gnoja v običajnih telesnih votlinah

B. edino uspešno zdravljenje abscesa je odprtje navzven

C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv

D. tur imenujemo tudi furunkel

E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfangitis

Označite nepravilen trditve

A. empiem je nabiranje gnoja v običajnih telesnih votlinah

B. edino uspešno zdravljenje abscesa je odprtje navzven

C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv

D. tur imenujemo tudi furunkel

E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfadenitis

Označite pravilne trditve

A. edino uspešno zdravljenje abscesa je odprtje navzven

B. empiem je nabiranje gnoja v abscesni votlini

C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv

D. karbunkel imenujemo tudi furunkel

E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfangitis

Furunkel

A. je tur

B. gre za vnetje lasnega mešička z E.coli

C. je ognojek pod mišično fascijo

D. ima istega povzročitelja kot karbunkel

E. je vnetje obnohtja

Paronihija

A. je vnetje sklepa

B. je vnetje prsta

C. je vnetje obnohtja

D. je vnetje slinavke

E. je tur

Paronihija

A. je vnetje palca na nogi

B. je vnetje sklepa

C. je vnetje obnohtja

D. je vnetje tetivne ovojnice

E. je tur

Pri prevezi pooperativne rane opazite gnojen iztok iz rane

A. rano obložite z ledenimi obkladki

B. obvestite zdravnika

C. rano tuširate

D. rano sterilno pokrijete

E. aplicirate antibiotik

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Ko se vnetje pojavlja vzdolž limfnih poti to imenujemo

A. limfadenitis

B. limfom

C. limfangitis

D. angina

E. limfna drenaža

Ko se vnetje pojavlja vzdolž limfnih poti to imenujemo

A. limfom

B. limforeja

C. karcinoza

D. limfangia

E. limfangitis

Otečene regionalne bezgavke, kot posledica vnetja to imenujemo

A. lkarbunkel

B. limfadenitis

C. limforeja

D. limfangitis

E. angina

Otečene regionalne bezgavke, kot posledica vnetja to imenujemo

A. limfangia

B. limfadenitis

C. limfom

D. limfangitis

E. angina

Če je limfadenitis vnetje bezgavk, je limfangitis

A. vnetje limfnih žil

B. vnetje v grlu

C. vnetje limfnih poti

D. vnetje v predelu prsnih vretenc

E. vnetje ven v bezgavkah

Za tetanus velja

A. je bolezen, ki jo povzroča Clostridium tetani

B. povzroča jo anaerobni virus

C. povzroča jo anaerobna bakterija

D. simptome povzroča nevrotoksin

E. se ne da preprečiti s cepljenjem

Tetanus

A. okužba praviloma poteka skozi rano

B. povzroča aerobni virus

C. se nastanku se zdravi specifično

D. simptome povzroča nevrotoksin

E. ima spore, ki ne morejo preživeti v zemlji

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Antitetanična profilaksa

A. se izvaja v protirabičnem dispanzerju

B. ni potrebna pri ugrizu psa

C. potrebuje kompletno cepljenje, da je učinkovita

D. se vedno izvede pri strelnih poškodbah

E. je nujna pri poškodbah pri kmečkem delu

Antibiotična profilaksa v kirurgiji

A. zmanjša tveganje za okužbo

B. traja celotno hospitalizacijo

C. uporabljajo se bakteriostatični antibiotiki

D. ni smiselna pri aseptičnih operacijah

E. se daje pred začetkom operacije

Antibiotična profilaksa v kirurgiji

A. traja celotno hospitalizacijo

B. traja običajno en dan

C. uporabljajo se bakteriostatični antibiotiki

D. se daje pred začetkom

E. operacije ni smiselna pri aseptičnih operacijah

Antibiotična profilaksa v kirurgiji

A. se daje med operacijo v stalni infuziji

B. traja celotno hospitalizacijo

C. uporabljajo se bakteriocidni antibiotiki

D. ni smiselna pri aseptičnih operacijah

E. zmanjša tveganje za okužbo

Antibiotična profilaksa v kirurgiji

A. traja celotno hospitalizacijo

B. zmanjša tveganje za okužbo

C. uporabljajo se bakteriostatični antibiotiki

D. je smiselna tudi pri aseptičnih operacijah

E. se daje pred začetkom operacije

Nozokomialne okužbe

A. so okužbe, ki se prenašajo s tropskim mrčesom

B. so okužbe z meticilin rezistentnim stafilokokom

C. so okužbe, ki so nastale z baterijo sp.nosocomialis

D. so okužbe pridobljene v bolnišnici

E. so redko glivične okužbe

Nozokomialne okužbe

A. so bolnišnične okužbe

B. so okužbe z meticilin rezistentnim spirohetami

C. so redko glivične okužbe

D. so okužbe, ki se prenašajo s tropskim mrčesom

E. so okužbe, ki so nastale z baterijo sp.nosocomialis

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Bolnišnične okužbe v kirurgiji

A. se ne pojavijo pri aseptičnih operacijah

B. se najpogosteje prenašajo z rokami

C. so pogostejše pri rakavih bolnikih

D. so lahko povzročene samo z bakterijami

E. so lahko le sporadične

Bolnišnične okužbe v kirurgiji

A. so pogostejše pri bolnikih s citostatiki

B. se ne pojavijo pri aseptičnih operacijah

C. se najpogosteje prenašajo z rokami

D. so lahko povzročene samo z virusi

E. so najpogosteje povzročene s sporami

Bolnišnične okužbe v kirurgiji

A. so pogostejše pri bolnikih s sladkorno boleznijo

B. se pojavijo tudi pri aseptičnih operacijah

C. se najpogosteje prenašajo preko maske

D. so lahko povzročene samo z bakterijami

E. so najpogosteje povzročene s sporami

Združite trditve v obeh stolpcih (možnih je več povezav)

A. ………… spore 1 najpogostejši povzročitelj nozokomialnih infekcij

B. ………… roke 2 način prenosa

C. ………… bakterije 3 test sterilnosti

D. ………… gnoj 4 produkt infekta

Celjenje kirurške rane traja v več fazah

A. resolucija, organizacija, regeneracija

B. regeneracija, resolucija, organizacija

C. resolucija, regeneracija, organizacija

D. regeneracija, organizacija, resolucija

Celjenje kirurške rane je proces

A. ki nadomesti odstranjeno tkivo z istim tkivom

B. traja v fazah rezolucije, organizacije in regeneracije

C. kjer lahko poteka regeneracija in organizacija istočasno

D. ki poteka brez zapletov oziroma sekundarno

E. ki poteka brez zapletov oziroma primarno

Na celjenje rane vplivajo

A. prekrvavitev

B. zdravljenje s sterodi

C. pomanjkanje Mg

D. starost

E. pomanjkanje vitamina D

5 razkužilo

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Celjenje rane

A. na licu je hitrejše zaradi dobre prekrvavitve

B. poteka počasneje pri mlajših bolnikih

C. je pri infekciji počasnejše

D. je odvisno od pomanjkanja vitamina D

E. v jetrih se slabo regenerirajo žlezne celice

Združite trditve v obeh stolpcih (možnih je več povezav)

A. …….. razmik robov, že deloma zarasle rane 1 keloid

B. …….. protruzija vezivnega tkiva nad robove rane 2 infekt

C. …….. povečano tveganje pri imunosupresivni terapiji 3 dehiscenca

D. …….. trački veziva med organi 4 adhezija

Združite trditve v obeh stolpcih (možnih je več povezav)

A. …….. vezivne povezave 1 keloid

B. …….. protruzija vezivnega tkiva nad robove rane 2 infekt

C. …….. povečano tveganje pri imunosupresivni terapiji 3 dehiscenca

D. …….. razprtje rane 4 adhezije

Operacijo, kjer odstranimo vzrok bolezni oziroma oboleli organ imenujemo

A. paliativna operacija

B. eksplorativna operacija

C. radikalna operacija

D. elektivna operacija

E. laparoskopska operacija

Operacijo, kjer ne odstranimo vzroka bolezni imenujemo

A. paliativna operacija

B. elektivna operacij

C. urgentna operacija

D. radikalna operacija

E. selektivna operacija

Pristanek na operativni poseg

A. je uzakonjen in obvezen

B. je obvezen samo pri programskih operacijah

C. je pomemben zaradi svojcev

D. je pomemben zaradi možne tožbe

E. ni potreben pri otrocih

Pacientov pristanek na operacijo

A. je obvezen

B. je obvezen, razen pri otrocih

C. je pomemben zaradi svojcev

D. je podlaga za uspešno zdravljenje

E. prepreči tožbo pacientovih svojcev

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za oceno tveganja pri operaciji in anesteziji

A. se uporablja točkovnik Glasgow Coma Scale (GCS)

B. se uporablja ASA (American Society of Anesthesiologists)

C. se uporablja sestava operativne ekipe

D. se uporablja količnik med številom diagnoz in telesno težo

Nezmožnost požiranja kot posledica motenj pri gibljivosti požiralnika imenujemo

A. dispepsija

B. ezofagitis

C. disfagija

D. perkusija

E. glomerulotiritis

Označi pravilno trditev

A. disfagija in dispepsija sta isti simptom

B. dispepsija je lahko znak za rak želodca

C. disfagija je motnja v požiranju

D. dispepsija lahko povzroči regurgitacijo

E. disfagija je pomanjkanje fagocitov

Označi pravilno trditev

A. disfagija in dispepsija nista isti simptoma

B. dispepsija je lahko znak za rak požiralnika

C. disfagija je motnja v požiranju

D. dispepsija lahko povzroči regurgitacijo

E. disfagija je slabo delovanje fagocitov

Naraščanje in padanje jakosti bolečine kot v valovih imenujemo

A. intermitentna klavdikacija

B. kolika

C. kolitis

D. dermatomska bolečina

C. anginozna bolečina

Naraščanje in padanje jakosti bolečine kot v valovih imenujemo

A. dermatomska bolečina

B. kolika

C. kolitis

D. intermitentna ishemija

C. angina descendens

Palpacija, perkusija in avskultacija so del

A. anamneze

B. kliničnega pregleda,

C. epikrize

D. statusa

E. povzetka zdravljenja

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Palpacija, perkusija in avskultacija so del

A. epikrize

B. statusa

C. anamneze

D. dekurzusa

E. povzetka zdravljenja

Za razjede velja

A. da je pri diabetikih manj boleča

B. ob prisotnem vnetju so granulacije živo rdeče

C. venske razjede so predvsem na proksimalnem delu goleni

D. so lahko tudi bazalnocelični tumorji

E. da je pri hipertonikih manj boleča

Perkusija in avskultacija se uporablja

A. pri pregledovanju prsnega koša

B. pri pregledovanju sklepa

C. pri ginekološkem pregledu

D. pri pregledu abdomna

Za klinični pregled dojke velja

A. najpomembnejši del pregleda je perkusija

B. asimetričnost dojke je nevaren znak

C. vbočenje bradavice je vedno znak za rak dojke

D. nenevarne zatrdline so premakljive in mehkejše

E. vsako dojko razdelimo v tri kvadrante

Za klinični pregled dojke velja

A. asimetričnost dojke je nevaren znak

B. vbočenje bradavice ni znak za rak dojke

C. nevarne zatrdline so mehke

D. najpomembnejši del pregleda je avskultacija

E. vsako dojko razdelimo v štiri kvadrante

Za pregled dojke velja

A. vsaka zatrdlina ne potrebuje diagnosticiranje

B. da jo lahko kakovostno izvaja ženska sama

C. z ultrazvokom ocenjujemo solidne spremembe

D. vedno se preišče tudi pazduha

E. mamografija odkrije netipne lezije

Za pregled glave in vratu velja

A. krepitacije na vratu nakazujejo emfizem

B. prazne vratne vene nakazujejo srčno popuščanje

C. z uporabo stetoskopa ocenimo šume v vratnih arterijah

D. zatrdlina nad ključnico nakazuje na zasevek raka ozkega črevesa

E. zasevki v vratne bezgavke so pogostejše na desni strani

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za pregled trebuha velja

A. najpomembnejši del pregleda trebuha je palpacija

B. avskultacija trebuha ne daje veliko podatkov

C. žolčnik se običajno otiplje pod levim rebrnim lokom

D. otrdelost trebušne stene govori za vnetje potrebušnice

E. vranico najlažje otipamo stoje

Za pregled trebuha velja

A. žolčnik se običajno otiplje pod levim rebrnim lokom

B. avskultacija trebuha daje podatke o peristaltiki

C. najpomembnejši del pregleda trebuha je palpacija

D. otrdelost trebušne stene govori za okultno krvavenje

E. vranico najlažje otipamo na levem boku

Rektalni pregled

A. je za oceno prehranjenosti bolnika

B. lahko oceni velikost in trdoto prostate

C. ocenjuje vaginalno sluznico v primeru zapeke

D. ocenjuje polnost ampule

E. oceni čvrstost sfinktra

Rektalni pregled

A. oceni funkcionalnost sfinktra

B. je za oceno prehranjenosti bolnika

C. lahko oceni velikost in trdoto maternice

D. ocenjuje vaginalno sluznico v primeru zapeke

E. ocnjeuje polnost ampule

Rektalni pregled

A. se ne izvaja ob stenozi v sigmoidnem delu črevesa

B. daje odgovor na stanje hemeroidalnih vozličev

C. se izvaja vedno pri pacientu z anamnezo melene

D. lahko oceni čvrstost cekuma

E. ni nujen pri bolniku z rakom danke

Protrombinski čas

A. se označi s kratico PČ

B. se označi s kratico APTČ

C. se meri v INR

D. se označi s kratico KKS

E. vitamin K

Protrombinski čas

A. meri tendenco strjevanja krvi

B. kaže na aktivnost vitamina D

C. je odvisen od varfarinskih preparatov

D. krajši je pri okvari jeter

E. ima normalen INR je med 2 in 3

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Testi, ki kažejo funkcijo ledvic so

A. kreatinin, alkalna fosfataza, hematokrit

B. urea, bilirubin, alkalna fosfataza

C. lipaza, urea, kreatinin

D. urea, kreatinin, elektroliti

Za potrditev infekcije se vzamejo naslednje krvne preiskave

A. amilaza

B. diferencialno krvno sliko

C. C reaktivni protein

D. albumini

E. kreatinin

Parametri za spremljanje vnetnega dogajanja po operaciji so

A. monociti

B. C reaktivni protein

C. amilaza

D. pro BNP

E. prokalcitonin

Za oceno jetrne funkcije se uporablja

A. bilirubin, eritrociti, kreatinin

B. urea, bilirubin, alkalna fosfataza

C. alkalna fosfataza, bilirubin, proteini

D. bilirubin, urea, amilaza

E. protrombinski čas, urat, kreatinin

Za oceno jetrne funkcije se uporablja

A. Bilirubin, eritrociti, kreatinin, urea

B. Alkalna fosfataza, bilirubin, proteini

C. Urea, bilirubin, alkalna fosfataza

D. bilirubin, eritrociti, amilaza

E. biliverdin, urobilinogen in bilobil

Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave

A. retrogradna urologija

B. koronarografija

C. irigografija

D. mielografija

E. bronhoskopija

Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave

A. scintigrafija

B. koronarografija

C. irigoskopija

D. mielogradna bronhoskopija

E. retrogradna urologija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Katera od naštetih diagnostičnih metod je tomografija

A. RTG

B. CT

C. UZ

D. MR

E. scintigrafija

Katera od naštetih metod sodi med interventno radiologijo

A. Perkutana nefrostomija

B. Perkutana transluminalna angioplastika

C. Endoultrazvočna preiskava

D. Ezofagogastroduodenoskopija

E. Mediastinoskopija

Katera od naštetih metod ne sodi med interventno radiologijo

A. Ezofagogastroduodenoskopija

B. Perkutana transluminalna angioplastika

C. Endoultrazvočna preiskava

D. Perkutana nefrostomija

E. Mediastinoskopija

Katera od naštetih metod ne sodi med interventno radiologijo

A. Perkutana nefrostomija

B. Perkutana transluminalna angioplastika

C. Magnetna resonanca

D. Perkutana endoskospka gastrostoma

E. Mediastinoskopija

Ultrazvočna preiskava

A. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zvoka

B. Je invazivna preiskava

C. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko

D. Je škodljiva za nosečnice

E. Je najprimernejša za pregled kostnih struktur

Ultrazvočna preiskava

A. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zraka

B. Je neinvazivna preiskava

C. Je najprimernejša za pregled kostnih struktur

D. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko

E. Je škodljiva za nosečnice

Scintigrafija

A. Je invazivna metoda za oceno velikosti organa

B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v zgodnji nosečnosti

C. Naj pogosteje se uporablja za ugotavljanje bolezenskih sprememb na skeletu

D. Se uporablja za iskanje vnetnih žarišč

E. Pokaže znake razsoja malignoma v skelet

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Scintigrafija

A. Je neinvazivna metoda za oceno velikosti organa

B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v pozni nosečnosti

C. Se uporablja za iskanje vnetnih žarišč

D. Najpogosteje se uporablja za ugotavljanje metastatskih sprememb na skeletu

E. Se uporablja za oceno fetalne starosti

Scintigrafija

A. Je neinvazivna metoda za oceno velikosti organa

B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v pozni nosečnosti

C. Se ne uporablja za iskanje vnetnih žarišč

D. Najpogosteje se uporablja za ugotavljanje metastatskih sprememb na skeletu

E. Uporablja radioaktivni izotop

Magnetna resonanca

A. Uporablja za preiskavo izotope

B. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu

C. Je škodljiva za nosečnice

D. Za prikaz velikih žil in srčnih votlin ne potrebuje kontrasta

E. Je možna pri pacientih s srčnim vzpodbujevalcem

Magnetna resonanca

A. Uporablja za preiskavo vodotopne izotope

B. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu

C. Je škodljiva za nosečnice

D. Za prikaz velikih žil in srčnih votlin ne potrebuje kontrasta

E. Primerna za prikaz mehkih tkiv

Kužnine za mikrobiološke preiskave

A. Odvzamemo sterilno pri punkciji sklepa

B. Niso pomembne za identifikacijo gliv

C. So pomembne za identifikacijo bakterij

D. Odvzamemo pred pričetkom antibiotičnega zdravljenja

E. So pomembne za spremljanje celjenja

Kužnine za mikrobiološke preiskave

A. Urina vzamemo vedno s katetrom

B. Vedno odvzamemo sterilno

C. So pomembne za identifikacijo bakterij

D. Niso pomembne za identifikacijo gliv

E. Odvzamemo po zaključku antibiotičnega zdravljenja

Katera od naštetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine

A. Bronhoskopija

B. Laparoskopija

C. Artroskopija

D. Kolonoskopija

E. Ureterocistoskopija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Katera od naštetih endoskopskih metod ne uporablja naravne odprtine

A. Kolonoskopija

B. Laparoskopija

C. Artroskopija

D. Bronhoskopija

E. Histeroskopija

Katera od naštetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine

A. Mediastinoskopija

B. Laparoskopija

C. Ureterocistoskopija

D. Artroskopija

E. Otoskopija

Katera od naštetih endoskopskih metod ne uporablja naravne odprtine

A. Ureterocistoskopija

B. Laparoskopija

C. Mediastinoskopija

D. Artroskopija

E. Histeroskopija

Katera od naštetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine

A. Laparoskopija

B. Artroskopija

C. Kolonoskopija

D. Bronhoskopija

E. Otoskopija

Združite trditve v obeh stolpcih (možnih je več povezav).

A. …….. rigidna endoskopija 1 rektoskopija

B. …….. naravna odprtina 2 proktoskopija

C. …….. fleksibilna endoskopija 3 kolonoskopija

D. …….. kontrastna preiskava 4 irigografija

5 gastroskopija

Za rektoskopijo velja

A. Da gre za rigidno endoskopijo

B. Da se preiskuje debelo črevo do lienalne fleksure

C. Da je mogoče sočasno izvajati posege

D. Da se zaradi težav s čiščenjem uporablja le rektoskop za enkratno uporabo

E. Da ni možna pri zapori blata v sigmi

Za rektoskopijo velja

A. Da gre za fleksibilno endoskopijo

B. Da se preiskuje debelo črevo do lienalne fleksure

C. Da je mogoče sočasno izvajati posege

D. Da se zaradi težav s čiščenjem aparata uporablja le rektoskop za enkratno uporabo

E. Da je možna pri zapori blata v sigmi

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za kolonoskopijo velja

A. da se lahko pregleda tudi terminalni ileum

B. da je potrebno pred preiskavo čiščenje črevesja

C. da ni možno odstranjevati polipe

D. da je možna perforacija črevesa

E. da je potrebna sočasna rentgenska kontrola

Za kolonoskopijo velja

A. da se lahko pregleda tudi terminalno tešče črevo

B. da je možno odstranjevati polipe

C. da je potrebno pred preiskavo kontrola urina

D. da se lahko biopsira črevesna stena

E. da je potrebna sočasna rentgenska kontrola

Ekscizija

A. Je sinonim za incizijo

B. Je izrez kožne tvorbe

C. Je odstranitev sklepa

D. Pomeni vrez

E. Pomeni izrezati

Ekscizija

A. Je odstranitev dela stopala

B. Je izrez kožne tvorbe

C. Je sinonim za incizijo

D. Pomeni vrez

E. Pomeni izrezati

Če je zarezanje incizija

A. je izrezanje ekscizija

B. je izluščenje resekcija

C. je odstranitev organa v globini ekstirpacija

D. je razširjenje biopsija

E. je odstranitev dela telesa eksereza

Obkroži pravilne trditve

A. zarezanje je incizija

B. izluščenje je resekcija

C. odstranitev organa v globini je ekstirpacija

D. razširjenje je biopsija

E. odstranitev dela telesa je eksereza

Katera od naslednjih trditev je pravilna

A. ekscizija je odstranitev dela telesa

B. incizija je zarezanje tkiva

C. ekscizija je razširjenje

D. splenektomija je odstranitev organa

E. dilatacija je odstranitev delca votlega tkiva

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kateri od posegov pomeni delno odstranitev želodca

A. parcialna gastrektomija

B. totalna gastrektomija

C. distalna gastrektomija

D. gastroenteroanastomoza

E. ventrikulografija

Kateri od posegov pomeni delno odstranitev želodca

A. gastroenteroanastomoza

B. parcialna gastrektomija

C. totalna gastrektomija

D. subtotalna gastrektomija

E. ventrikulografija

Kateri od posegov pomeni delno odstranitev želodca

A. totalna gastrektomija

B. parcialna gastrektomija

C. ventrikulografija

D. subtotalna gastrektomija

E. ventrikuloduoedenektomija

Če del tkiva izpulimo govorimo o

A. Amputaciji

B. Ekstirpaciji

C. Ekserezi

D. Dezobliteraciji

Če prišijemo odstranjen del telesa to imenujemo

A. Eksplantacija

B. Transplantacija

C. Implantacija

D. Replantacija

E. Regeneracija

Če prišijemo odstranjen del telesa to imenujemo

A. Implantacija

B. Transplantacija

C. Eksplantacija

D. Replantacija

E. Interplantacija

Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa

A. Splenektomija

B. Laparotomija

C. Enukleacija

D. Holecistektomija

E. Gastrostomija

F. Punkcija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kateri od naslednjih izrazov ne pomeni odstranitev celotnega organa

A. Splenektomija

B. Laparotomija

C. Histerektomija

D. Holecistektomija

E. Gastrostomija

F. Tonzilektomija

Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa

A. Splenotomija

B. Laparotomija

C. Histerektomija

D. Holecistotomija

E. Gastrostomija

F. Tonzilostomija

Označi anastomozo med želodcem in ozkim črevesom

A. Ezofagojejuno anastomoza

B. Gastrokolična anastomoza

C. Gastroentero anastomoza

D. Ileorektalna anastomoza

E. Ventrikulodescendentna anastomoza

Označi anastomozo med želodcem in ozkim črevesom

A. Ezofagojejuno anastomoza

B Enterogastrična anastomoza

C Ileorektalna anastomoza

D Gastroentero anastomoza

E Ventrikulodescendentna anastomoza

Označi anastomozo med dvema deloma ozkega črevesa

A. Enteroentero anastomoza

B. Ezofagojejunalna anastomoza

C. Ileorektalna anastomoza

D. Enterokolična anastomoza

E. Ileojejunalna anastomoza

Označi anastomoze med dvema deloma debelega črevesa

A. Gastroentero anastomoza

B. Descendosigmo anstomoza

C. Transverzosigmo anastomoza

D. Ileorekto anastomoza

E. Descendojejunalna anastomoza

Za odvajanje blata lahko pri bolniku naredimo

A. gastrostomo

B. kolostomo

C. terminalno ileostomo

D. nefrostomo

E. traheostomo

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Katera stoma se izvede za odvajanje blata

A. ileostoma

B. gastrostoma

C. zankasta ileostoma

D. nefrostoma

E. enteroenteroastomoza

Za ileostomo velja

A. izloček je tekočin kisel

B. lahko je stenska stoma

C. mora biti nad nivojem kože

D. izloček je tekočin alkalen

E. se preventivno naredi pri totalni gastrektomiji

Za dvocevno stomo velja

A. da sta na trebušni steni dve odprtini

B. da je izloček vedno kompaktno blato

C. da je ni mogoče rekonstruirati

D. da se izvede kot preventivna urostoma

E. da je najpogostejša zankasta ileostoma

Za dvocevno stomo velja

A. da sta na trebušni steni ena odprtina

B. da je izloček vedno kompaktno blato

C. da jo je mogoče rekonstruirati

D. da se izvede kot preventivna urostoma

E. da je najpogostejša zankasta ileostoma

Igla, ki pri prehodu preko tkiva ne napravi veliko odprtino imenujemo

A. Travmatska

B. Atravmatska

C. Ravna igla

D. Okrogla igla

E. Basinka

Igla, ki nima ušesa v katerega se zatakne nit imenujemo

A. Atravmatska

B. Črevesna

C. Topa

D. Okrogla

E. Basinka

Za spojitev tkiv uporabljamo

A. Spekulum

B. Atravmatski šiv

C. Travmatski šiv

D. Ekarter

E. Raspatorij

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Spajalnik

A. Je priprava za spenjanje kože

B. Je priprava za koaguliranje tkiv

C. Je električni inštrument

D. Je uporabljan pri abdominalnih operacijah

E. Ni kirurški inštrument

Kateri od naštetih je inštrument za odmikanje in držanje tkiva

A. Prijemalka

B. Retraktor

C. Sveder

D. Klip

E. Kljuka

Minimalno invazivna kirurgija

A. Uporabljamo iste inštrumente kot pri klasični kirurgiji

B. Vstopamo preko majhne laparotomije

C. Je, če je poseg opravljen endovaskularno

D. Ne uporablja sponk

E. Se izvaja brez narkoze

Prednosti minimalne invazivne kirurgije so

A. Manjša poraba analgetikov takoj po operaciji

B. Krajša hospitalizacija pri primerljivih posegih

C. Daljši čas operiranja

D. Dolga učna krivulja

E. Manj uporabljenih anestetikov

Za odmikanje in zadrževanje tkiv se pri operaciji uporablja

A. Pean

B. Retraktor

C. Pinceta

D. Klip

E. Šivalnik

Za prijemanje tkiv med operacijo se uporablja

A. Pean

B. Spekulum

C. Retraktor

D. Pinceta

E. Stapler

Za posege v telesni votlini z odprtino navzven se za odmikanje uporablja

A. Spekulum

B. Pean

C. Pinceta

D. Prijemalka

E. Dleto

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za spojitev mehkih tkiv se uporablja šive. Velja

A. Vedno uporabljamo najdebelejše niti

B. Da uporabljano resorbilne in nerosorbile niti

C. Za tekoči šiv se uporablja samo neresorbilna nit

D. Nepletena nit je monofilamentna

E. Resorbilne niti se odstranjujejo

Spajalnik/stapler

A. Se uporablja v ortopedski kirurgiji

B. Vsebuje kovinske sponke

C. Se imenuje tudi stepler

D. Pogosto se uporablja pri velikih abdominalnih operacijah

E. Običajno gre za inštrumente za spajanje kosti

Električni nož

A. Se uporablja za spajanje bogato prekrvljenih tkiv

B. Običajno potrebuje pasivno elektrodo

C. Izrablja posebne lastnosti nizkofrekvenčnih tokov

D. Z električnimi tokovi tkivo koagulirajo

E. Se nikoli ne uporablja pri pacientih s srčnim vzpodbujevalnikom

Pri pripravi bolnika za operativni poseg

A. Je treba paziti, da so dan pred operacijo v predelu operativne rane koža obrije

B. Jih v želeni položaj vedno damo pred anestezijo

C. Namestimo elektrode električnega noža na okončino, ki bo operirana

D. Pazimo, da se bolnik ne podhladi

E. Pozorni moramo biti, da ne pride do pritiska na posamezne živce

Pri pripravi bolnika za operativni poseg

A. Se brijejo v predelu rane z brivniki za enkratno uporabo

B. Je treba paziti, da so dan pred operacijo v predelu operativne rane obriti

C. Jih v želeni položaj vedno damo pred anestezijo

D. Pozorni moramo biti, da ne pride do pritiska na živce ob sklepih

E. Vedno preverimo ali ima vgrajen osteosintetski material

Kirurški dreni so

A. Aktivni ali pasivni

B. Odprti ali zaprti

C. Lahko vzrok za okužbo

D. Kovinski ali plastični

E. Lahko vstavljeni v naravne odprtine

Povežite trditve iz obeh stolpcev (možnih je več povezav)

A. …….. žolčna vsebina 1 T dren

B. …….. kri 2 nazogastrična sonda

C. …….. črevesna vsebina 3 torakalni dren

4 črevesna cevka

5 redonska drenaža

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Najpogostejša prirojena kila je

A. Pooperativna kila

B. Indirektna dimeljska kila

C. Nereponibilna kila

D. Vkleščena kila

E. Vodena kila

Kila je pri moškem pogostejša zaradi

A. Opravljanja težjega dela

B. Zaradi spuščanja testisov v skrotum

C. Močnejše abdominalne stene

D. Ovarialnih arterij v povesmu

E. Zaradi drugačnega položaja medenice

Vkleščena kila

A. Povzroči zastoj urina

B. Se naroči na elektivni poseg

C. Nastane ko kilni vrat stisne vsebino kile

D. Se ne poskuša reponirati

E. Je urgentno stanje

Vkleščena kila

A. V popku povzroči zastoj urina

B. Se nujno operira

C. Nastane ko kilni vrat stisne vsebino kile

D. Se ne poskuša reponirati

E. Nujno potrebuje operacijo v lokalni anesteziji

Operativna korekcija dimeljske kile

A. Je potrebna zaradi možnih elektrolitskih motenj

B. Ni potrebna, če gre za indirektno kilo

C. Se običajno izvede z mrežico

D. Ni potrebna pri ženskah, ki še niso rodile

E. Je običajno v dnevni bolnišnici

Operativna korekcija dimeljske kile

A. Je potrebna zaradi možnega ukleščenja črevesja

B. Ni potrebna, če gre za direktno kilo

C. Se običajno izvede z mrežico

D. Ni potrebna pri ženskah, ki še niso rodile

E. Ni potrebna, če gre za indirektno kilo

Operativna korekcija dimeljske kile

A. Je običajno v dnevni bolnišnici

B. Ni potrebna, če gre za indirektno kilo

C. Se običajno izvede brez mrežice pri starostnikih

D. Ni potrebna pri ženskah, ki še niso rodile

E. Je potrebna zaradi možnega ukleščenja ozkega črevesja

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za želodec velja

A. Je vrečast organ v hipogastriju

B. Na izločanje želodčnega soka vpliva vagus

C. Služi kot zbiralnik hrane in v njem se ne odvija prebava

D. Se nadaljuje preko kardije v dvanajstnik

E. Prehranjuje spodnja mezentrična arterija

Funkcija želodca

A. V njem se delno prebavljajo beljakovine

B. Vhodno del se imenuje pilorus

C. Izhodni del se imenuje kardija

D. Služi kot zbiralnik hrane

E. Vanj se izloča žolč

Peptična razjeda želodca

A. Nastane zaradi delovanja kisline in pepsina

B. Pogosta je v predelu ileuma

C. Je povezana z bakterijo

D. Se dokaže z ultrazvokom

E. Potrebuje endoskopsko kontrolo

Peptična razjeda dvanajstnika

A. Bolečina ni glavni simptom

B. Pogosteje prizadene kadilce

C. Je redkejša kot želodčna peptična razjeda

D. Zdravljenje je načeloma operativno z resekcijo

E. Je najpogosteje v horizontalnem delu dvanajstnika

Operativno zdravljenje peptične razjede na dvanajstniku

A. Se izvaja vedno pogosteje

B. Potrebuje stalno nadomestno terapijo

C. Odstrani se del želodca z vratarjem

D. Odstrani se del želodca s kardijo

E. Izvedemo zaradi zmanjšanja izločanja želodčnega soka

Pomembni zapleti pri peptični razjedi so

A. Perforacija

B. Anastomoza

C. Penetracija

D. Sfinkter

E. Ileus

Perforacija, penetracija, stenoza in krvavitev so znaki za

A. Peptično razjedo ezofagusa

B. Crohnovo bolezen želodca

C. Crohnovo bolezen dvanajstnika

D. Peptično razjedo duodenuma

E. Ulcerozni jejunitis

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pri bolniku z dokazanim ulkusom je prišlo do nenadne hude bolečine v zgornjem trebuhu.

A. Sumimo na krvavitev iz ulkusa

B. Predlagamo prenehanje kajenja

C. Damo klistir ali kakšno drugo odvajalo

D. Posumimo na perforacijo

E. Opravimo rentgensko slikanje prepon

Stenoza zaradi peptičnega ulkusa v predelu dvanajstnika se kaže

A. Z zatekanjem žolča v želodec

B. Z izgubo telesne teže

C. S povečanjem bolečin po bruhanju

D. S krvavitvijo

E. Z bruhanjem neprebavljene hrane

Pilorična stenoza

A. Je stenoza v predelu vratarja

B. Se lahko pojavi tudi pri novorojencu

C. Se zdravi operativno ob perforaciji

D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni

E. Je vedno rakavega izvora

Pilorična stenoza

A. Je stenoza v predelu vratarja

B. Se nikoli ne pojavi pri novorojencu

C. Se zdravi konzervativno ob perforaciji

D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni

E. Je vedno rakavega izvora

Pilorična stenoza

A. Se lahko pojavi pri novorojencu

B. Je stenoza v predelu požiralnika

C. Je vedno rakavega izvora

D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni

E. Se zdravi konzervativno ob arterijski krvavitvi

Za krvavitev iz peptične razjede velja

A. Opravimo urgentno kolonoskopijo zaradi melene

B. Vedno operativno zdravljenje z resekcijo

C. Združuje meleno in hematemezo

D. Potrebuje gastroskopsko diagnostiko in terapijo

E. Korigiramo nivo vitamina A v krvi

Rak želodca

A. Ne zaseva v regionalne bezgavke

B. Je v zgodnji fazi lahko asimptomatski

C. Povzroča simptome hujšanje, odklanjanje mesa, neješčost

D. Se primarno zdravi operativno

E. Se vedno zdravi endoskopsko

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Rak želodca

A. Se primarno zdravi endoskopsko

B. Je v zgodnji fazi lahko asimptomatski

C. Povzroča simptome hujšanje, odklanjanje mesa, neješčost

D. Ne zaseva v regionalne bezgavke

E. Se vedno zdravi s kemoterapijo

Pri želodčnih resekcijah zaradi raka velja

A. So praviloma paliativni poseg

B. Pri totalni gastrektomiji se odstrani tri četrtine želodca

C. Pri subtotalni gastrektomiji se odstrani cel želodec

D. Pri totalni gastrektomiji se požiralnik poveže z jejunumom

E. Vedno se odstrani tudi vranica in del pankreasa

Pri želodčnih resekcijah zaradi raka velja

A. So praviloma paliativni poseg

B. Pri subtotalni gastrektomiji se odstrani tri četrtine želodca

C. Vedno se odstrani tudi vranica in del pankreasa

D. Pri totalni gastrektomiji se odstrani cel želodec

E. Pri totalni gastrektomiji se požiralnik poveže z ileumom

Rak želodca

A. Lahko povzroča ileum

B. Zahteva resekcijo želodca in limfadenektomijo

C. Lahko povzroči stenozo vratarja

D. Zahteva vedno tudi odstranitev vranice

E. Je vedno resektabilen

Rak želodca

A. Zahteva vedno tudi odstranitev vranice

B. Ne prizadene potrebušnice

C. Lahko povzroča ileum

D. Potrebuje resekcijo požiralnika, če je v zgornji tretjini

E. Je vedno resektabilen

Želodčne resekcije

A. Zaradi raka so vedno totalne gastrektomije

B. Zaradi raka so vedno združene z limfadenektomijo

C. Zaradi ulkusne bolezni so vse bolj pogoste

D. Zaradi raka pankreasa so združene z najvišjo morbiditeto

E. Zaradi ulkusne bolezni so ob stenozi kardije

Proksimalni, oralni del ozkega črevesa

A. Se imenuje tešče črevo

B. Se imenuje vito črevo

C. Se nadaljuje iz pankreasa

D. Se nadaljuje iz duodenuma

E. Se konča v dvanajstniku

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za ozko črevo velja

A. Da so v njem maligne bolezni pogoste

B. Da so pogostejše kronične vnetne bolezni

C. Da ima izrazito peristaltiko

D. Da je zelo odporno na radiacijo

E. Da ima pogosto polipe

Kako si sledijo dele širokega črevesa

A. Cekum, hepataln fleksura, transverzum, descendens, sigma

B. Ascendens, cekum, descendens, sigma, lienalna fleksura, transverzum

C. Cekum, ascendens, hepatalna fleksura, transverzum, lienalna fleksura, descendens,

sigma

D. Cekum, ascendens, lienalna fleksura, transverzum, hepatalna fleksura,

descendens, sigma

Katera diagnostična metoda je najbolj uporabna pri diagnostiki težav v širokem črevesu

A. Gastroskopija

B. Laparoskopija

C. Kolonoskopija

D. Irigografija

E. Rektoskopija

Katera diagnostična metoda prikazuje spremembe na sluznici debelega črevesa

A. Gastroskopija

B. Laparoskopija

C. Kolonoskopija

D. Rektoskopija

E. Irigografija

Divertikuloza širokega črevesa

A. Povzroča ileus

B. Je najpogostejša v sigmi

C. Je večinoma asimptomatska

D. Vedno potrebuje operativni poseg ob sočasno povišani temperaturi

E. Zahteva končno stomo

Divertikulitis

A. Je vnetje divertiklov širokega črevesa

B. Se zdravi vedno operativno

C. Vodi v ileum

D. Se najpogosteje pojavlja pri otrocih

E. Zdravimo primarno z antibiotiki

Divertikulitis

A. Je vnetje sečnega mehurja

B. Zdravimo operativno ob zapletih

C. Se zdravi vedno operativno

D. Vodi v ileum

E. Se najpogosteje pojavlja pri starejših

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Vnetje slepiča

A. nastaja zaradi diareje

B. nastane zaradi zapore fekolita

C. je pogosteje pri najstnikih

D. se kaže z bolečino v levem mezogastriju

E. nima povišane temperature

Vnetje slepiča

F. nastaja zaradi zaprtja

G. ima širšo diferencialno diagnozo pri ženskah

H. se kaže z bolečino v levem mezogastriju

I. nima povišane temperature

J. je pogostejše pri najstnikih

Vnet slepič

A. Se diagnosticira z magnetno resonanco

B. Je združen s povečanimi parametri vnetja

C. Vedno perforira brez kirurškega zdravljenja

D. Lahko regresira brez kirurškega zdravljenja

E. Se redko pojavlja v starosti

Za odstranitev slepiča velja

A. Je lahko artroskopska

B. Ni potrebna po perforaciji

C. Lahko povzroči zaporo črevesja zaradi zarastlin kot kasni zaplet

D. Lahko prepreči perforacijo in peritonitis

E. Je nujna pri histerektomiji

Za odstranitev slepiča velja

A. Je lahko artroskopska

B. Ni potrebna po perforaciji

C. Lahko povzroči zaporo črevesja zaradi zarastlin kot kasni zaplet

D. Lahko prepreči perforacijo in peritonitis

E. Je nujna pri histerektomiji

Za odstranitev slepiča velja

A. je lahko laparoskopska

B. je nujna pri divertikulitisu

C. je nujna pri holecistektomiji

D. lahko prepreči peritonitis ob perforaciji

E. da je pogostejša pri starejših pacientih

Kronična vnetna črevesna bolezen

A. Osnovno je operativno zdravljenje

B. Prizadene črevesno steno bolj kot mezenterij

C. Klinične slike so si zelo različne

D. Ulcerozni kolitis potrebuje operativno zdravljenje ob zapletih

E. Crohnova bolezen potrebuje čim prejšnjo resekcijo

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Crohnova bolezen

A. Se najpogosteje kaže kot terminalni duoedenitis

B. Se najpogosteje kaže kot terminalni ileitis

C. Se zdravi tudi z imunosupresivi

D. Se operira, če se ugotovi v mladosti

E. Se vedno odstrani celotno debelo črevo

Med vnetne bolezni debelega črevesa ne štejemo

A. Ulcerozni kolitis

B. Divertikulozo

C. Divertikulitis

D. Crohnovo bolezen

E. Duodenitis

Med vnetne bolezni debelega črevesa štejemo

A. Ulcerozni kolitis

B. Crohnovo bolezen

C. Peptični ulkus

D. Divertikuloza

E. Apendicitis

Ulcerozni kolitis

A. Ima bakterijsko etiologijo

B. Nastane po zdravljenju z antibiotiki

C. Tipična kolonoskopska slika je z ranami na sluznici

D. Ob prizadetosti celotnega širokega črevesa naredimo terminalno ileostomo

E. Izključimo z gastroskopijo

Za benigne tumorje širokega črevesa velja

A. Da so najpogostejši polipi

B. Da je običajno samo eden

C. Da se diagnosticirajo z kolonoskopijo

D. Da se lahko odstranijo kolonoskopsko

E. Da se resecirajo kirurško

Za benigne tumorje širokega črevesa velja

A. Da se pojavljajo redkeje kot karcinomi

B. Da jih je običajno več

C. Da se lahko diagnosticirajo irigografsko

D. Da se vedno odstranijo laparoskopsko

E. Da se resecirajo kirurško, če so zelo veliki

Za polipe širokega črevesa velja

A. Da se lahko odstranijo irigografsko

B. Da se lahko razvijejo v rakasto tvorbo

C. Da lahko povzročijo zaporo črevesa

D. Da so najpogostejši v cekumu

E. Da so simptomi povezani z akutnimi stanji

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za polipe širokega črevesa velja

A. Da so pogost vzrok ileusa

B. Da so lahko ploščati

C. Da so lahko gastroskopsko odstranijo

D. Da so lahko hiperplastični ali adenomski

E. Da so posledica uživanje hrane z veliko vlakninami

Rak širokega črevesa

A. Je pogostejši v aboralnem delu

B. Ležeč na desni strani pogosteje povzroča zaporo, kot če leži na levi strani

C. Ležeč na levi strani pogosteje povzroča zaporo, kot če leži na desni strani

D. Nima povezave z dednostjo

E. Je pogostejši v revnih kmečkih predelih sveta

Rak širokega črevesa

A. Je pogostejši v oralnem delu

B. Ležeč na desni strani pogosteje povzroča zaporo, kot če leži na levi strani

C. Ležeč na levi strani pogosteje povzroča zaporo, kot če leži na desni strani

D. Je povezan z dednostjo

E. Je pogostejši v revnih kmečkih predelih sveta

Rak širokega črevesa

A. Je pogostejši v aboralnem delu

B. Ležeč na desni strani pogosteje povzroča zaporo, kot če leži na levi strani

C. Ležeč na levi strani pogosteje povzroča anemijo, kot če leži na desni strani

D. Je pogostejši v revnih kmečkih predelih sveta

E. Je povezan s sladkorno boleznijo

Simptomi raka širokega črevesa

A. So lahko prekriti s sladkorno boleznijo

B. Se lahko kažejo zgolj z anemijo

C. So različni glede na lokalizacijo tumorja

D. V sigmi se najpogosteje kažejo z anemijo

E. So povezani s spremenjenim načinom odvajanja

Rak v predelu sigme

A. Je diagnostično dosegljiv proktoskopiji

B. Običajno povzroča zaporo blata

C. Običajno povzroča anemijo

D. Spremembe v odvajanju blata so običajno kasne

E. Spremembe v odvajanju blata so običajno zgodne

Rak v predelu sigme

A. Je diagnostično dosegljiv kolonoskopiji

B. Običajno ne povzroča zaporo blata

C. Običajno povzroča anemijo

D. Spremembe v odvajanju blata so običajno kasne

E. Spremembe v odvajanju blata so običajno zgodne

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Rak v predelu sigme

A. Je diagnostično dosegljiv kolonoskopiji

B. Običajno povzroča zaporo blata

C. Običajno povzroča anemijo

D. Spremembe v odvajanju blata so običajno kasne

E. Spremembe v odvajanju blata so običajno zgodne

Rak v predelu esastega dela širokega črevesa

A. Pogosto povzroča zaporo blata

B. Ima enake simptome kot rak v sigmi

C. Zahteva neoadjuvantno zdravljenje s kratkim režimom obsevanja

D. Se ne more voditi po principih kirurgije s pospešenim okrevanjem

E. Zahteva dvodnevno predoperativno čiščenja kot za kolonoskopijo

Kirurški principi resekcije zaradi raka debelega črevesa

A. Primarni tumor je potrebno vedno odstraniti

B. Primarni tumor se ne odstrani, če so prisotni zasevki

C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo

D. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo

E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma

Kirurški principi resekcije zaradi raka debelega črevesa

A. Primarni tumor je potrebno vedno odstraniti

B. Primarni tumor se ne odstrani, če so prisotne pozitivne bezgavke

C. Pri tumorju v vraničnem zavoju naredimo sprednjo nizko resekcijo danke

D. Pri tumorju v lienalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo

E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma

Kirurški principi resekcija zaradi raka debelega črevesa

A. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo

B. Jetrni zasevki niso kontraindikacija za resekcijo debelega črevesa

C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo

D. Pri tumorju v transverzalnem delu reseciramo tudi rep pankreasa

E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma

Kirurški principi resekcija zaradi raka debelega črevesa

A. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo

B. Pri tumorju v transverzalnem delu se odstrani peča

C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo

D. Pri tumorju v sigmi se naredi descendentorekto anastomoza

E. Pri tumorju v vraničnem zavoju naredimo desno hemikolektomijo

Desna hemikolektomija

A. ima anastomozo med ileumom in transverzumom

B. ima anastomozo med ileumom in sigmo

C. ima anastomozo med cekumom in prečnim delom debelega črevesa

D. ima anastomozo med jejunumom in prečnim delom debelega črevesa

E. ima anastomozo med jejunumom in sigmo

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pri raku v cekumu

A. Se naredi razširjena leva hemikolektomija

B. Se naredi leva hemikolektomija

C. Se naredi desna hemikolektomija

D. Se naredi totalna kolektomija

E. Se naredi ablacija z ohranitvijo cekuma

Leva hemikolektomija

A. je resekcija prečnega in descendentnega dela debelega črevesa

B. je resekcija ascendentnega in descendentnega dela debelega črevesa

C. je resekcija transverzuma in sigme

D. je resekcija transverzuma in ascendensa

E. je resekcija povirja celotne arterije mezenterike superior

Resekcija prečnega dela debelega črevesa

A. pomeni resekcijo cele velike peče

B. ima anastomozo med krnom ascendensa in sigme

C. ima anastomozo med krnom ascendnesa in descendensa

D. odstrani celotno povirje srednje količne arterije

E. odstrani povirje spodnje mezenterične arterije

Za izpeljano črevo velja da

A. je lahko kot derivacija ali hranilna stoma

B. se pri bipolarni stomi izpelje terminalna sigma

C. je ileostoma po koloproktektomiji dvocevna stoma

D. če je postavljeno trajno gre običajno za končno stomo

E. je pri pacientu potrebna stalna korekcija elektrolitov

Za izpeljano črevo velja da

E. je lahko kot derivacija ali hranilno

F. se pri zankasti stomi izpelje terminalni ileum

G. je ileostoma po koloproktektomiji dvocevna stoma

H. če je postavljeno trajno gre običajno za dvocevno stomo

Pri kolostomi velja

A. da se pri resekciji zaradi raka široka črevesa ne uporablja

B. pri desni hemikolektomiji je kolostoma običajna

C. stalna terminalna stoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji

D. resekcija večkot pol metra širokega črevesa vedno potrebuje stomo

E. zaradi alkalnosti blata le to močno draži kožo

Pri kolostomi velja

A. blato ne draži kože

B. pri desni hemikolektomiji kolostomae ni

C. stalna ileostoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji

D. resekcija več kot pol metra širokega črevesa vedno potrebuje stomo

E. da se pri resekciji jejunuma uporablja kot začasna

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pri ileostomi velja

A. pri desni hemikolektomiji je ileostoma običajna

B. da se pri resekciji zaradi raka široka črevesa ne uporablja

C. stalna terminalna ileostoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji

D. je nujna po totalni resekcija debelega črevesa

E. zaradi alkalnosti blata le to močno draži kožo

Kateri od naštetih zapletov se pojavljajo pri izpeljanem črevesu

A. stenoza

B. parastomalna kila

C. prolaps danke

D. resekcija stome

E. ileus

Parastomalna kila

A. lahko povzroča težave s fiksacijo podloge

B. je pogosto asimptomatska

C. se pojavlja pogosteje pri stalnih stomah

D. se ne pojavlja pri dvocevni kolostomi

E. je najpogostejša pri začasni ileostomi

Parastomalna kila

A. je kila ob stomi

B. načeloma ne povzroča zapore blata

C. se pojavlja najpogosteje pri dvocevnih stomah

D. povzroča težave s fiksacijo vrečke

E. je najpogostejša pri začasni ileostomi

Obkrožite pravilni trditvi

A. bolnika z rakom širokega črevesa pred operacijo pripravimo s klizmo

B. bolnika z rakom širokega črevesa pripravimo s čiščenjem za kolonoskopijo

C. dva dni pred posegom bolnik ne sem uživati hrane, le tekočino

D. predoperativno ocenimo prehransko stanje

E. pooperativno ne dajemo odvajal

Obkrožite pravilno trditev po operaciji zaradi raka širokega črevesja

A. po operaciji zaradi je potrebna nazogastrična sonda

B. do prvega odvajanja blata mora pacient ležati v postelji

C. prvo odvajalo damo po prvem odvajanju vetrov

D. tekočo hrano dobi pacient na operativni dan popoldne

E. o vzroku operacije in naravi bolezni ga seznanimo ob odpustu

Kirurgija s pospešenim okrevanjem

A. omogoči da operiran pacient pride prej v bolnišnico

B. potrebuje multiprofesionalno sodelovanje

C. želi doseči čim manjše spremembe metabolizma

D. zahteva dolgo ležanje po operaicji

E. prepoveduje pacientom hranjenje dan pred posegom

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Hemeroidi

A. so dosegljive rektoskopiji in rektalnemu pregledu

B. so polipi v analnem kanalu

C. so varikozno spremenjeni venski pleteži pod sluznico

D. večina težav s hemeroidi se zdravi operativno

E. najpogostejša težava je boleče odvajanje

Zlata žila

A. povzroča krvavenje iz venskih pletežev

B. so varikozno spremenjeni venski pleteži na goleni

C. je arterija, ki prehranjuje zunanji sfinkter

D. povzroča srbež v analnem predelu

E. se zdravi s preparati zlata

Analni kanal

A. obdajajo mišice zapiralke, ki so avtonomne

B. se pri raku danke v spodnji tretjini vedno ohranja

C. je pomemben zaradi vzdrževanje kontinence

D. se pri perianalnem abscesu odstrani v celoti

E. je pri ženskah daljši kot pri moških

Vzroki akutnega abdomna so

A. perforacija votlega organa

B. irigografija

C. izžarevanje bolečine v desno ramo

D. mehanična ovira zaradi zarastlin

E. mehanična ovira zaradi raka

Vzroki akutnega abdomna so

A. perforacija votlega organa

B. irigoskopija

C. bolečine v desnem obledju

D. mehanična ovira zaradi zarastlin

E. krvavenje v retroperitonej

Kateri od naštetih niso vzroki akutnega abdomna

A. perforacija votlega organa

B. irigografija

C. ileum

D. pseudocista pankreasa

E. mehanična ovira zaradi raka

Za akutni abdomen je značilno

A. znaki popuščanja desnega srca

B. zastoj urina

C. huda splošna prizadetost bolnika

D. znaki draženja senzibilnih živcev

E. znaki draže ja možganskih živcev

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Za akutni abdomen je značilno

A. težave z odvajanjem blata

B. zastoj urina

C. huda splošna prizadetost bolnika

D. znaki draženja senzibilnih živcev

E. znaki draženja možganskih živcev

Bolečina v spodnjem desnem delu trebuha pri najstniku najpogosteje pomeni

A. akutno vnetje vranice

B. akutni divertikulitis

C. krvavenje iz duodenalnega ulkusa

D. akutno vnetje slepiča

E. spodnje stenski srčnomišični infarkt

Bolečina v spodnjem desnem delu trebuha pri najstnici lahko pomeni

A. akutno vnetje vranice

B. akutni divertikulitis

C. krvavenje iz duodenalnega ulkusa

D. akutno vnetje slepiča

E. zunajmaternična nosečnost

Bolečina v levem delu trebuha najpogosteje

A. nakazuje na možnost akutnega pankreatitisa

B. pri bolnici pomeni sum na drisko

C. pri bolniku pomeni sum na perforacijo duodenuma

D. pri bolniku z glomerulonefritisom sum na zagon težav

E. nakazuje možnost divertikulitisa

Peritonitis

A. je posledica krvavenja iz duodenalnega ulkusa

B. je posledica perforacije jejunuma

C. je posledica terapije z antibiotiki

D. je posledica perforacije sigme

E. je posledica zunajmaternične nosečnosti

Difuzni peritonitis

A. nastane, ko je prizadeta vsa potrebušnica

B. nastane, ko je vnetje omejeno s sosednjimi strukturami

C. je vedno pooperacijski zaradi dehiscence anastomoze

D. nastane samo pri rakavih in sladkornih bolnikih

E. potrebuje operativno zdravljenje

Abscesi v trebušni votlini

A. nastanejo vedno pri vnetju slepiča

B. so najpogostejši pri zunajmaternični nosečnosti

C. povzročajo povišano temperaturo

D. osnovni postopek pri zdravljenju je izpraznitev abscesa

E. so zaplet po perforaciji črvesja

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Intraabdominalni absces

A. je zadnji zaplet po veliki abdominalni operaciji

B. se imenuje subfrenični, če leži ob slepiču

C. je lahko obojestransko v Douglasovem prostoru

D. je kasni zaplet, ki ga lahko spremlja driska

E. je peritiflitični če leži ob slepiču

Zaporo prehodnosti črevesa

A. imenujemo ileus

B. razdelimo na mehanični in paralitični

C. ne moremo dokazati z rentgenskim slikanjem

D. vedno nastane zelo akutno

E. prva preiskava je magnetna resonanca

Mehanični ileus nastane

A. lahko zaradi vnetnega stanja v črevesni steni

B. nastane zaradi odsotnosti normalne peristaltike

C. zaradi ishemije debelega črevesa

D. zaradi zunajčrevesnega ali znotrajčrevesnega vzroka

E. traja nekaj dni po veliki abdominalni operaciji

Paralitični ileus nastane

A. ko je odsotna parenteralna terapija

B. ko je odsotna normalna peristaltika, brez mehanične zapore

C. se lahko razreši brez operativnega posega

D. ko prenehamo z enteralnim zdravljenjem

E. se ne kaže z bruhanjem

Okultno krvavenje iz prebavil

A. imenujemo krvavenje iz arterij v predelu v lienalni fleksuri

B. potrebuje diagnostiko pred operativnim posegom

C. je izguba do 50 ml dnevno

D. je krvavitev nad kardijo

E. je krvavitev v trebušno votlino

Okultna krvavitev iz prebavil

A. je krvavite preko mehurja v trebuh

B. je nevidna krvavitve v blatu

C. je krvavitev nad kardijo z bruhanjem

D. se ne kaže v laboratorijskih izvidih

E. ne povzroča vidnih sprememb blata

Hematemeza in melena

A. sta simptoma krvavenja iz zgornjih prebavil

B. sta simptoma okultne krvavitve

C. je vedno povezana s hemohezijo

D. nikoli ne nastane pri krvavenja iz rakave spremembev danki

E. lahko nastane po krvavitvi iz nosu

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Hematemeza in melena

A. sta simptoma krvavenja iz dlesni

B. sta simptoma krvavenja iz spodnjih prebavil

C. je vedno povezana s hemohezijo

D. nikoli ne nastane pri krvavenja iz rakave spremembe v danki

E. skupaj predstavljata akutno stanje

Za krvavitev iz spodnjih prebavil je značilno

A. da je lahko okultna

B. da jo lahko povzročajo kronične vnetne črevesne bolezni

C. da je združena z hematemezo

D. da je najpogostejši vzrok rak želodca

E. da je vedno potrebno kirurško zdravljenje

Za krvavitev iz zgornjih prebavil je značilno

A. da je lahko okultna

B. da jo lahko povzročajo kronične vnetne črevesne bolezni

C. da je združena z hematemezo

D. da je najpogostejši vzrok rak danke

E. da je vedno potrebno kirurško zdravljenje

Katera od naslednjih krvavitev ni iz prebavil

A. hematurija

B. hematemeza

C. melena

D. hemartos

E. hemahezija

Katera od naslednjih krvavitev je iz prebavil

A. hematurija

B. hematemeza

C. melena

D. hemartros

E. hemoptoe

Katera od naslednjih krvavitev ni iz prebavil

A. hematemeza

B. hemartos

C. hemoptoe

D. melena

E. hematurija

Če bolnik opazi svežo kri na blatu to imenujemo

A. melena

B. hemoptoe

C. hematurija

D. hematemeza

E. hemohezija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Če bolnik izkašlja kri to imenujemo

A. melena

B. hemoptoe

C. hematurija

D. hematemeza

E. hemohezija

Če bolnik bruha kri to imenujemo

A. melena

B. hemoptoe

C. hematurija

D. hematemeza

E. hemohezija

S katero diagnostično metodo diagnosticiramo hematemezo

A. ezofagogastroduodenoskopijo

B. ezofagografijo

C. endoskopsko retrogradno nefroskopijo

D. ultrazvočno preiskavo zgornjega trebuha

E. magnetno resonanco abdomna

Melena

A. je možno zamenjati ob uživanju preparatov železa

B. je sled krvavih srag na blatu

C. je najpogosteje posledica krvavitve iz spodnjih prebavil

D. je najpogosteje posledica krvavitve iz zgornjih prebavil

E. se pojavi po zdravljenju z antibiotiki tretje generacije

Melena

A. je belo blato, ki se pojavi pri kroničnem pankreatitisu

B. je črno blato zaradi uživanja preparatov železa

C. je črno blato zaradi krvavenja iz želodca

D. prvo blato novorojenčkov

E. povzroča zastoj urina

Melena

A. je združena s steatorejo

B. ima črnikasto smolnat izgled

C. je rdeče in močno smrdeče blato

D. je prvo blato po resekciji želodca

E. je primes delno predelane krvi v blatu

Med najpomembnejše funkcije jeter štejemo

A. nastajanje in izločanje vitamina C

B. skladiščenje in metabolizem ogljikovih hidratov

C. skladiščenje krvnih zalog

D. tvorba dejavnikov koagulacije

E. presnovo limfe

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kirurški vzroki za ikterus

A. so večinoma posthepatični

B. so posledica HIV infekcije

C. so posledica alkoholne razvade

D. so posledica zaprtja žolčnih izvodil

E. so običajno posledica žolčnih kamnov v skupnem žolčevodu

Kirurški vzroki za ikterus

A. so posledica žolčnih kamnov v skupnem žolčevodu

B. so večinoma hepatični

C. so posledica jetrne odpovedi

D. so posledica heptitisa

E. so posledica zaprtja žolčnih izvodil

Pri sumu na obstrukcijski ikterus

A. nam da veliko podatkov rentgenogram pljuč

B. vedno naredimo ultrazvočno preiskavo trebuha

C. so notranje opornice brez kliničnega pomena

D. se lahko odločimo za ERCP

E. je potrebna holecistektomija

Kateri od naštetih so benigni tumorji jeter

A. holangiokarcinom

B. adenom

C. sarkom

D. hepatocelularni karcinom

E. hemangiom

Kateri od naštetih so maligni tumorji jeter

A. holangiokarcinom

B. adenom

C. sarkom

D. hepatocelularni karcinom

E. hemangiom

Asimptomaski, slučajno odkrit tumor v jetrih imenujemo

A. hepatom

B. hemangiom

C. incidentalom

D. lipom

E. furunkel

Pri laparoskopski holecistektomiji

A. se vedno odstrani žolčnik

B. se vedno napravi tudi intraoperativno slikanje žolčnih izvodil

C. se odstranjuje tudi skupno žolčno izvodilo

D. se ne naredi tudi papilotomija

E. se odstrani žolč

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pri laparoskopski holecistektomiji

A. se vedno napravi tudi intraoperativna biligrafija

B. se odstrani žolčnik s kamni

C. se ne odstranjuje tudi skupno žolčno izvodilo

D. se naredi tudi papilotomija

E. se odstrani žolč

Laparoskopska holecistektomija

A. se naredi preko laparotomije z odstranitvijo žolčnika

B. je odstranitev kamnov iz žolčnika

C. se izvede skozi posamezne incizije v trebušni steni

D. vedno se odstrani žolčnik brez podveze cističnega voda

E. se izvede tudi pri hidropsu žolčnika

Laparoskopska holecistektomija

A. je odstranitev kamnov iz žolčnika

B. je laparoskopska odstranitev žolčnika s kamni

C. je pogostejše izvajana kot klasična holecistektomija

D. je primerna samo za mlade pacientke

E. je lahko izvedena skozi naravne odprtine

Holecistektomija

A. je operativna odstranitev žolčnih vodov

B. je odstranitev majhnih žolčnih kamnov

C. je operativna odstranitev žolča

D. je lahko klasična z laparotomijo ali laparoskopska

E. je pri empijemu žolčnika urgentna operacija

Žolčni kamni so pogostejši

A. pri starejših moških

B. pri mladoletnikih

C. pri debelih

D. pri bolnikih z jutranjo zgago

E. pri ženskah v rodnem obdobju

Holecistektomija

A. se ne izvaja pri najstnikih

B. pomeni odstranitev žolčnika

C. lahko je artroskopska ali klasična

D. zahteva splošno anestezijo

E. se ne izvede po želodčni resekciji

Hidrops žolčnika

A. nastane pri prevelikem uživanju pijače

B. je nabiranje sluzi v žolčniku

C. ni nikoli povezan z žolčnimi kamni

D. je napolnjen z belim žolčem

E. je pogostejši pri diabetikih

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Vzroki za nastanek žolčnih kamnov so

A. visoka koncentracija holesterola v žolču

B. povečano izločanje žolča

C. infekcija

D. visok pH v dvanajstniku

E. nizek pH v dvanajstniku

Katero od naslednji bolezenskih stanj ne sodijo med zaplete žolčnih kamnov

A. holedoholitiaza

B. nefrolitiaza

C. pankreatitis

D. ileum

E. perforacija žolčnika

Katero od naslednji bolezenskih stanj ne sodijo med zaplete po operaciji žolčnih kamnov

A. biliarna fistula

B. nefrolitiaza

C. vnetje žolčnika

D. ileum

E. zaostali kamni v skupnem žolčevodu

Indikacija za holecistektomijo je

A. vse simptomatske oblike žolčnih kamnov

B. žolčni kamni, ki delajo težave

C. če na ultrazvoku ni kamnov in je pacient brez težav

D. če je pacient mlad

E. če je pacient debel

Indikacija za holecistektomijo

A. so vse asimptomatske oblike žolčnih kamnov

B. so žolčni kamni, ki delajo težave

C. je če na ultrazvoku ni kamnov in je pacient brez težav

D. če je pacient mlad

E. če je pacient diabetik

Indikacija za holecistektomijo

A. so vse asimptomatske oblike žolčnih kamnov

B. so žolčni kamni, ki delajo težave

C. je če na ultrazvoku ni kamnov in ima pacient bolečine v zgornjem trebuhu

D. če je imel pacient vnet žolčnik

E. ni pri rizičnih pacientih s sladkorno boleznijo

Akutni pankreatitis

A. je vnetje parotidne žleze

B. je pogostejši pri uživalcih alkohola

C. lahko povzroči kardiogeni šok

D. nastane pri ženskah pogosteje zaradi žolčnih kamnov

E. je vnetje vseh žlez

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pri akutnem pankreatitisu

A. je indicirana operacija le v primeru, če gre za alkoholni vzrok

B. je potrebna operacija, če gre za slab odgovor na konzervativno zdravljenje

C. se odstrani celoten pankreas v primeru hemoragičnega pankreatitisa

D. večinoma se izvaja sekvestracija pankreasa

E. je pomembno intenzivno zdravljenje

Zapleti akutnega pankreatitisa so

A. psevdocista pankreasa

B. driska

C. pomanjkanje vitamina K

D. obstipacija

E. absces ob pankreasu

Kronični pankreatitis

A. povzroča težave v prebavljanju maščob

B. se zdravi operativno

C. povzroča eksokrino in nato endokrino insuficienco pankreasa

D. povzroči primarno popuščanje endokrine funkcije

E. je povezan z uživanjem alkohola

Kronični pankreatitis

A. povzroča težave v prebavljanju beljakovin

B. se načeloma zdravi konzervativno

C. povzroča endokrino in nato enksokrino insuficienco pankreasa

D. povzroči primarno popuščanje kortikosteroidne funkcije

E. lahko povzroči diabetes v končni obliki

Rak pankreasa

A. v glavi pankreasa se operira s cefalično pankreatoduodenektomijo

B. se najpogosteje pojavi v repu

C. ima večinoma ikterus kot prvi znak

D. povzroča diabetes mellitus

E. povzroča portalno hipertenzijo

Rak pankreasa

A. se lahko ozdravi operativno

B. se najpogosteje pojavi v repu

C. ima večinoma ikterus kot prvi znak

D. povzroča diabetes mellitus

E. povzroča portalno hipertenzijo, če je v glavi pankreasa

Rak pankreasa

A. se lahko ozdravi le operativno

B. se najpogosteje pojavi v glabi trebušne slinavke

C. povzroča diabetes mellitus

D. ima lahko napet žolčnik kot znak

E. povzroča portalno hipotenzijo, če je v glavi pankreasa

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Portalna hipertenzija

A. povzroča pomanjšanje vranice

B. zveča pritisk v spodnji veni kavi

C. poveča se koagulabilnost krvi

D. povzroči krvavenje iz varic požiralnika

E. se lahko opazi ob inšpekciji trebuha

Portalna hipertenzija

A. povzroči krvavenje iz varic velike safene

B. povzroča povečanje vranice

C. zveča pritisk v spodnji veni kavi

D. poveča se koagulabilnost krvi

E. se lahko opazi ob inšpekciji trebuha

Portalna hipertenzija

A. zveča pritisk v spodnji veni kavi

B. povzroča jo ciroza jeter

C. poveča se koagulabilnost krvi

D. povzroči krvavenje iz varic velike sefene

E. se lahko opazi pri gastroskopiji

Ruptura vranice

A. nastane ob direktnem udarcu v desni spodnji trebuh

B. ne nastane zaradi penetrantne poškodbe trebuha

C. povzroči krvavitev v črevo

D. potrebuje splenektomijo ob hipovolemičnem šoku

E. pri stabilnem bolniku se lahko zdravi konzervativno

Ruptura vranice

A. nastane ob direktnem udarcu v levi spodnji trebuh

B. lahko nastane zaradi penetrantne poškodbe trebuha

C. povzroči krvavitev v črevo

D. povzroči krvavitev v želodec

E. potrebuje splenektomijo ob hipovolemičnem šoku

Ileostoma

A. je lahko dvocevna ali končna

B. ni nikoli dvocevna

C. izloča formirano blato

D. izloča veliko tekočega blata

E. izloča blato, ki je do kože agresivno

Ileostoma

A. je vedno končna

B. ni nikoli dvocevna

C. izloča formirano blato

D. izloča veliko tekočega blata

E. izloča blato, ki je do kože agresivno

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Kolostoma

A. se oblikuje pri perforaciji slepiča

B. izloča formirano blato

C. končna kolostoma vedno potrebuje dvodelni sistem

D. ob blatu se izločajo tudi plini

E. je izvede pri eksciziji danke

Kolostoma

A. je izvede pri eksciziji danke

B. izloča le formirano blato

C. končna kolostoma vedno potrebuje kolostomsko vrečko

D. ob blatu se ne izločajo plini

E. se oblikuje pri perforaciji želodca

Urostoma

A. je urinska stoma

B. se prazni s Fogarty katetrom

C. je zaplet zdravljenja akutnega pankreatitisa

D. izloča tekoče blato in urin

E. se izpelje z drenažo prostate

Urostoma

A. izloča ločeno blato in urin

B. se prazni s katetrom

C. je zaplet zdravljenja akutnega holecistitisa

D. je urinska stoma

E. se izpelje z drenažo prostate

Urostoma

A. je izpeljan seč preko stome

B. je vstavljena z drenom v ledvico kot nefrostoma

C. je cistostoma, če je vstavljena v semenjak

D. je lahko preko izpeljanega žolčnega mehurja

E. povzroča težave z ileusom

Jetrne resekcije

A. sledijo položaju žolčnika

B. sledijo jetrnim venam

C. sledijo portalnim venam

D. so vedno anatomske

E. izvajamo z ultrazvočnimi disektorji

Jetrne resekcije

A. sledijo žolčnim vodom

B. sledijo jetrnim venam

C. sledijo portalnim venam

D. so lahko atipične

E. izvajamo z ultravidnimi disektorji

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Ateroskleroza

A. se začne z nepravilnostmi žilnega endotela

B. se začne z nepravilnostmi žilne adventicije

C. se pospeši s kajenjem, debelostjo in povišanim tlakom

D. ne prizadene aorte

E. povzroči rast leh v venskem sistemu

Tipanje pulzov na arterijah

A. je nepotrebno v obdobju ultrazvočne diagnostike

B. na najbolj oddaljenih delih telesa povedo največ

C. je zelo pomembno pri srčnomišičnem infarktu

D. nam da podatek o Dopplerjevem efektu

E. ob polnih venah ni mogoče

Angiografija

A. je kontrastna preiskava žilj z intravenskim vbrizganjem kontrastnega sredstva

B. je potrebna za histološko sliko arterijske stene

C. natančno prikaže fiziologijo prizadetih delov žilja

D. je nujna pri vsaki amputaciji na nogi zaradi kronične žilne zapore

E. pokaže kje je zožitev, ki potrebuje razširitev

Angiografija

A. je kontrastna preiskava žilj z intrakardialnim vbrizganjem kontrastnega sredstva

B. je prikaz vseh žil, vključno z anevrizmami

C. je potrebna za histološko sliko venske stene

D. je nujna pri vsaki amputaciji na nogi zaradi kronične žilne zapore

E. pokaže kje je stenoza, ki potrebuje razširitev

Akutne arterijske zapore sodijo med nujna stanja zaradi

A. ker povzročajo kronično ishemijo stanja

B. ker povzročajo nenadno prekinitev oskrbe tkiv s kisikom

C. ker povečajo tlak v kapilarah

D. zmanjšanja tlaka v možganih

E. ker lahko preprečijo amputacijo

Embolija

A. je nenadna zapora vene, ki jo povzroči potujoči krvni strdek

B. se diagnosticira z endovaskularno diagnostiko

C. zamaši arterijo, ko se strdek zagozdi

D. kot simptom nastane huda bolečina in parestezije

E. strdek pri operaciji odstranimo s Foleyevim katetrom

Embolija

A. je nenadna zapora vene, ki jo povzroči potujoči krvni strdek

B. kot simptom nastane huda bolečina in parestezije

C. se zdravi z ultrazvočnim razbijanjem strdka

D. lahko privede do amputacije uda

E. najpogostejši vzrok je sladkorna bolezen

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Embolektomija

A. je operacija pri kateri se odstrani obolel del arterije

B. je odstranitev strdka v arteriji

C. je odstranitev strdka v veni

D. se lahko naredi tudi ultrazvočno

E. narejena prekasno lahko pomeni amputacijo uda

Embolektomija

A. se naredi endoskopsko

B. je odstranitev strdka iz možganskih ven

C. je pojav maščobnih kapljic v pljučih

D. je odstranitev strdka iz arterije

E. se odstrani s pomočjo katetra

Trombozo povzroča

A. krvni strdek na mestu bolezensko spremenjene stene

B. potujoči strdek

C. strdek iz desnega srca

D. strdek, ki ga z embolektomijo odstranimo

Tromboza

A. povzroči sprememba stene na katero se prilepi strdek

B. pri operativnem zdravljenju se ultrazvočno odstrani strdek

C. nastane počasneje kot embolija

D. strdek se odtrga v desnem atriju

E. povzroča pljučno embolijo

Označite pravilne trditve o trombozi in emboliji

A. v obeh primerih gre za zaporo žile

B. tromboza nastane akutnejše od embolije

C. za trombektomijo uporabimo katetre z balončkom

D. pri embolektomiji odstranimo obolelo intimo

E. embolija v okončini lahko povzroči tudi pljučno embolijo

Krvni obtok

A. se pri trombozi ne prekine popolnoma

B. se pri emboliji prekine popolnoma

C. se pri emboliji vzpostaviti preko venskega sistema

D. se vzpostavi preko limfatičnega sistema

Perkutano transluminalno angioplastiko

A. izvajamo laparoskopsko preko arterije mezenterike superior

B. izvajamo za vstavljanje žilnih opornic

C. izvajamo preko glavnega žolčnega voda

D. izvajamo na kratkih žilnih zaporah

E. lahko nadomešča obvodno operacijo (bypass)

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Perkutano transluminalno angioplastiko

A. izvajamo endoluminalno preko femoralne arterije

B. izvajamo za vstavljanje žilnih opornic

C. izvajamo preko glavne žolčne arterije

D. izvajamo na dolgih žilnih zaporah

E. lahko nadomešča obvodno operacijo (bypass)

Kronična arterijska zapora

A. nastaja kot kronična posledica ateroskleroze

B. je najpogostejša na zgornjih okončinah

C. klinična slika je odvisna od povirja vene

D. kolaterale delujejo kot naravno obvod

E. kolaterale povečajo tlak v glavni arteriji

Kronična arterijska zapora

A. nastaja kot kronična posledica hipertenzije

B. je najpogostejša na zgornjih okončinah

C. klinična slika je odvisna od povirja vene

D. kolaterale delujejo kot naravno obvod

E. kolaterale paradoksno poslabšajo zaporo

Kirurški poseg zaradi kronične arterijske zapore

A. je indiciran preden se naredi kolateralni pretok

B. je upravičen, ko ishemija ogroža prizadeti del

C. je lahko premostitev ali trombendarteriektomija

D. je nujen pri bolnikih s srčnim vzpodbujevalcem

E. ni nujen pri inzulinskih diabetikih

Zapore visceralnih arterij

A. povzročajo bolečino na tešče

B. povzročajo bolečino po zaužitju hrane

C. pogosto spremlja zapora blata

D. povzročijo abdominalno angino

E. so težke za diagnostiko zaradi prekrivanja simptomov

Anevrizma trebušne aorte

A. je zožitev aorte pod renalnimi arterijami

B. je najpogostejša lokalizacija anevrizem

C. se lahko zdravi samo operativno

D. je običajno vretenasta

E. se nikoli ne širi v iliakalne arterije

Po operaciji abdominalne anevrizme se pacientu zmanjšuje urna diureza.

A. pacientu zvišate dozo diuretika

B. pacient zvišate dozo analgetika

C. zaradi zmanjšane diureze pospešite infuzijo

D. obvestite zdravnika zaradi suma na zmanjšan pritok krvi v ledvica

E. pacientu ponudite več tekočine

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Transitorna ishemična ataka (TIA)

A. je prehodna motnja v oživčenju možganov

B. je stalna motnja v predelu karotid

C. je prehodna motnja v prekrvavitvi možganov

D. se pojavi pri embolektomiji koronark

E. se lahko ponovi, če ni zdravljena

Transitorna ishemična ataka (TIA)

A. je končna motnja v oživčenju možganov

B. je stalna motnja v predelu koronark

C. je prehodna motnja v prekrvavitvi možganov

D. se pojavi pri embolektomiji koronark

E. se lahko ponovi, če ni zdravljena

Anevrizme

A. se sčasoma večajo

B. so ob razpoku pogosto vzrok smrti

C. v trebušni aorti so nevarne, če so širše kot 8 cm

D. so najpogosteje posledica tope poškodbe

E. so najpogostejše na hepatični arteriji

Anevrizme

A. so najpogostejše na renalni arteriji

B. so ob razpoku pogosto vzrok smrti

C. se sčasoma manjšajo

D. v trebušni aorti so nevarne, če preprečijo dotok krvi v renalne arterije

E. so najpogosteje posledica tope poškodbe

Zdravljenje anevrizem

A. je vedno endoskopsko

B. na abdominalni aorti se klasično se ne izvaja več

C. se izključujejo s hemodializo

D. je odvisno od lokalizacije anevrizme

E. je akutno pri grozeči rupturi

Diabetično stopalo

A. nastane zaradi povišanega krvnega tlaka

B. pogosto zahteva transmetatarzalno amputacijo

C. pri akutnih stanjih zahteva giljotinsko amputacijo nad gležnjem

D. se zdravi samo z neoperacijskimi posegi

E. ima pridruženo iztirjeno sladkorno bolezen

Kirurško zdravljenje diabetičnega stopala

A. ima za cilj odstranitev mrtvine in žarišč

B. ima vedno za posledico amputacijo dela stopala

C. je omejeno na kožno okvaro

D. se po amputaciji pokrije s kožnim transplantatom

E. pride v poštev, če je terapija z ličinkami neuspešna

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Globoka venska tromboza

A. pomeni pojavljanje strdkov v povrhnjih venah

B. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v veno

C. je posledica staze, poškodbe endotela in povečanje nagnjenosti krvi k strjevanju

D. je pogostejša pri starejših

E. je pogostejša pri rakavih bolnikih

Globoka venska tromboza

A. pomeni pojavljanje strdkov v plučnih venah

B. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v centralno veno

C. je posledica poškodbe endotela in povečanje nagnjenosti krvi k strjevanju

D. je pogostejša pri mlajših

E. je redlejša pri rakavih bolnikih

Globoko vensko trombozo

A. lahko preprečimo z dajanjem aspirina po operaciji

B. preprečimo s prekinitvijo uživanja estrogenskega zdravljenja pred operacijo

C. lahko spregledamo, ker nima jasnih kliničnih znakov

D. dokažemo s kontrastno CT preiskavo

E. se lahko razvije v pljučno embolijo

Globoko vensko trombozo

A. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v veno

B. je pogostejša po ortopedskih operacijah na okončinah

C. lahko spregledamo, ker nima jasnih kliničnih znakov

D. dokažemo s kontrastno CT preiskavo

E. se lahko razvije v pljučno embolijo

Povrhnji flebitis

A. je nevaren zaradi pljučne embolije

B. se zdravi lokalno z obkladki

C. antibiotik je pri zdravljenju potreben redko

D. je pogost po vstavitvi centralnih venskih katetrov

E. potrebuje obvodno operacijo

Flebitis

A. je gnojno vnetje vene

B. se pojavi pri aplikaciji zdravil v periferno veno

C. zdravi se operativno

D. antibiotik je pri zdravljenju redko potreben

E. pogostejši je pri centralnih kot pri perifernih venah

Flebitis

A. je vnetje vene

B. se pojavi pri aplikaciji zdravil v centralno veno

C. antibiotik je pri zdravljenju redko potreben

D. zdravi se operativno

E. pogostejši je pri centralnih kot pri perifernih venah

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno veno

B. pri glavnini bolnikov je vzrok v globoki venski trombozi v spodnjih okončinah

C. se nikoli ne zdravi s heparinom

D. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

E. lahko posredno preprečimo s povijanjem nog

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno veno

B. se nikoli ne zdravi s heparinom

C. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

D. dokažemo jo s kontrastno CT preiskavo

E. lahko posredno preprečimo s povijanjem nog

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno arterijo

B. se zdravi s heparinom

C. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo

E. lahko posredno preprečimo z nizkomolekuranim heparinom

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno arterijo

B. strdek najpogosteje pride iz ven medenice in spodnjih okončin

C. lahko posredno preprečimo z nizkomolekuranim heparinom

D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo

E. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno veno

B. pri glavnini bolnikov je vzrok v venski trombozi v medenici

C. se nikoli ne zdravi s heparinom

D. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

E. lahko posredno dokažemo z EKG jem

Pljučna embolija

A. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

B. je možen zaplet pri poškodbi medenice

C. lahko posredno preprečimo z nizkomolekuranim heparinom

D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo

E. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno arterijo

Pljučna embolija

A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zamaši pljučno veno

B. preprečujemo z aplikacijo nizkomolekularnega heparina subkutano

C. pri masivni pljučni emboliji je zdravljenje kirurško

D. dokažemo jo s kontrastno UZ preiskavo

E. lahko posredno preprečimo s povijanjem nog

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Varikozne spremembe ven spodnjih udov

A. so vrečasto spremenjene globoke vene goleni

B. so posledica popuščanja srčnih zaklopk

C. se predoperativno opredelijo s kontrastno ultrazvočno preiskavo

D. se zdravijo s strippingom – klasično radikalno odstranitvijo velike vene safene

E. se odstranijo z radiofrekvenčno ablacijo

Varikozne spremembe ven spodnjih udov

F. so posledica popuščanja srčnih zaklopk

G. so vrečasto spremenjene globoke vene goleni

H. se predoperativno opredelijo z Dopplerjevo ultrazvočno preiskavo

I. so posledica jetrnih bolezni

J. se zdravijo s endovaskularnimi posegi

Kronične venske motnje

A. na zgornjih okončinah so pogostejše kot na spodnjih

B. lahko na spodnjih okončinah povzročajo venske razjede

C. se zdravi vedno operativno

D. imajo običajno prizadeta oba venska sistema

E. na zgornjih okončinah povzročajo teleangiektazije

Kronične venske motnje

A. se zdravi vedno operativno z obvodom

B. na zgornjih okončinah so pogostejše kot na spodnjih

C. lahko na spodnjih okončinah povzročajo venske razjede

D. imajo običajno prizadeta oba venska sistema

E. lahko akutno zakrvavijo

Limfedem

A. nastane zaradi povišanega krvnega tlaka

B. nastane po radikalni odstranitvi bezgavk

C. zdravi se izključno kirurško

D. je omejen na okončine

E. se kaže kot zastoj mezge

Limfedem

A. je najpogostejši na rokah po radikalni operaciji malignoma dojke

B. zdravi se izključno kirurško

C. se lahko pojavi pri parenteralni aplikaciji citostatika

D. kaže na zastoj limfe

E. limfna drenaža je najpogostejša terapija

Venski dostop

A. primarno iščemo čim bolj proksimalno na okončini

B. je centralen, če je kateter vstavljen v cefalično veno

C. je vedno izveden s sterilnimi rokavicami

D. je lahko centralen preko periferne vene

E. se prebrizga ,če trombozira

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Venski dostop

A. primarno iščemo čim bolj distalno na okončini

B. je vedno periferen preko centralne vene

C. je centralen, če je kateter vstavljen v cefalično veno

D. je lahko centralen preko periferne vene

E. je potrebno menjati vsak teden

Ishemična bolezen srca

A. nastane zaradi zožitev pljučnih ven

B. se poslabša ob zamašitvi venčne arterije

C. se diagnosticira z invazivno srčno diagnostiko

D. se zdravi z vstavitvijo žilne opornice

E. se pojavi, ko se žilna svetlina 75% premera žile

Označite prirojene srčne napake

A. defekt v pretinu

B. degeneracija prevodnega sistema

C. odprt vod med pljučno arterijo in aorto

D. odprt venozni sinus

E. zaprt ductus arteriosus

Katera od srčnih napak je prirojena?

A. Defekt v pretinu

B. Mitralna insuficienca

C. Odprt vod med pljučno arterijo in aorto

D. Odprt vod med pljučno veno in aorto

E. Odprt koronarni sinus

Katera od srčnih napak je prirojena?

A. Odprt vod med pljučno arterijo in aorto

B. Defekt v pretinu

C. Mitralna regurgitacija

D. Odprt vod med pljučno veno in aorto

E. Odprta karotidna fistula

Katera od naštetih bolezni potrebuje operativno zamenjavo zaklopke

A. aortna insuficienca

B. pljučna hipertenzija

C. arterijska hipertenzija

D. aortna stenoza

E. aortna disekcija

Katera od bolezni potrebuje operativno zamenjave zaklopke

A. aortna hipertenzija

B. aortna stenoza

C. aortna insuficienca

D. aortna skleroza

E. aortna ishemija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Katera operacija bi bila potrebna pri aortni stenozi

A. menjava aortne zaklopke

B. razširitev mitralnega ustja

C. PCA acendentnega dela aorte

D. Balonska dilatacija descendentnega dela aorte

E. Obvod venčnih arterij

Premostitvena operacija na srcu

A. se imenuje bypass

B. se vedno opravi po vstavitvi stentov

C. se nikoli ne opravi pri pacientu s sladkorno boleznijo

D. se opravi, ko bolezni ne moremo kontrolirati z zdravili

E. pomeni transplantacijo srca

Ishemična bolezen srca postane kirurška bolezen

A. ko so bolečine za prsnico zelo močne

B. ko nastane velika anevrizma levega prekata

C. ko je bolezen enožilna

D. ko je bolezen večžilna

E. če zboli kirurg

Povečana ščitnica z degenerativnimi spremembami in morebitnimi motnjami delovanja

A. je golša

B. je struma

C. je indikacija za aplikacijo radioaktivnega joda

D. potrebuje laboratorijsko diagnostiko ščitničnih hormonov

E. potrebuje laboratorijsko diagnostiko pankreatičnih hormonov

Plevralni izliv je lahko

A. transudat

B. eksudat

C. gnojen

D. likvor

E. hilozna tekočina

Pnevmotoraks

A. je prosti zrak v pljučih

B. je odprt, ko je tlak v plevralnem prostoru enak atmosferskemu

C. je potrebno v primeru tenzijskega spremeniti v odprtega

D. če je spontan nikoli ne potrebuje torakalne drenaže

E. nastane z vdorom zraka iz aorte

Pnevmotoraks

A. je prosti zrak v pljučnih krilih

B. je ventilni, ko je tlak v plevralnem prostoru enak atmosferskemu

C. je potrebno v primeru tenzijskega spremeniti v odprtega

D. če je spontan ne potrebuje torakalne drenaže

E. nastane z vdorom zraka v interpleuralni prostor

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Torakalna drenaža

A. je postopek s katerim se dren uvede v pljuča

B. se običajno izvede v petem medreberju v medioklavikularni liniji

C. se priključi na negativni tlak in podvodno drenažo

D. povzroči kolaps pljuč

E. nujno potrebuje antibiotik

Katera od naštetih bolezni običajno potrebuje resekcijo pljuč

A. kronični mediastinistis

B. kronični pljučni absces

C. bronhopneumonija

D. bronhopulmonalni rak

E. bronhialna ishemija

Katera od naštetih bolezni potrebuje resekcijo pljuč

A. kronični pneumonitis

B. akutna plevropnevmonija

C. adenokarcinom pljuč

D. bronhopulmonalni rak

E. bronhialna regurgitacija

Pljučni rak

A. je najpogostejši rak pri ženskah

B. lahko povzroča hemoptize

C. se diagnosticira s torakoskopijo

D. se diagnosticira z bronhoskopijo

E. rad zaseva v kosti

Pljučni rak

A. je najpogostejši rak pri ženskah

B. lahko povzroča hemoptize

C. se diagnosticira z rigidno strumektomijo

D. se diagnosticira z rentgenogramom pljuč

E. je pogostejši pri kadilcih

Gastroezofagelani refluks

A. se pojavi zaradi zatekanja žolč v dvanajsternik

B. nastane zaradi zmanjšanega tonusa zgornje zapiralke požiralnika

C. ima za posledico ezofagitis

D. se kaže z zgago

E. potrebuje operativno korekcijo ob dolgotrajnih težavah

Gastroezofagelani refluks

A. se pojavi zaradi zatekanja žolča v ileum

B. nastane zaradi zmanjšanega tonusa zgornje zapiralke požiralnika

C. ima za posledico varice požiralnika

D. se poslabša z uživanjem čokolade in rdečega vina

E. potrebuje dvignjeno vzglavje med spanjem

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Korozivna poškodba požiralnika nastane zaradi

A. poškodbe z gastroskopom

B. popitega luga ali kisline

C. koagulacijske ali kolikvacijske nekroze

D. poškodba s tujkom

E. erozij na zgornjem sfinktru

Rak požiralnik je najpogostejši

A. pri ljudeh, ki so uživali rdeče meso

B. pri kadilcih in uživalcih alkohola

C. pri hitrih jedcih

D. pri bolnikih z refluksinim ezofagitisom

E. pri vegetarijancih

Če kardija želodca zdrsne skozi razširjen hiatus požiralnika v prsni koš to imenujemo

A. varice požiralnika

B. gastroezofagelani refluks

C. paraezofagealna kila

D. ezofagogastrična kila

E. kardialni stres

Digitalni rektalni pregled pri moškem

A. pove velikost prostate

B. postavi sum na rak prostate

C. pokaže nivo urinske kontinence

D. se izvaja samo v položaju kolena in komolci

E. pove o količini urina v mehurju

Digitalni rektalni pregled pri ženski

A. pove o spremembah cerviksa uterusa

B. postavi sum na rak danke

C. pokaže nivo urinske kontinence

D. se izvaja samo v položaju kolena in komolci

E. pove o količini urina v mehurju

Najpogostejša preiskavna metoda v urologiji je danes

A. intravenska urologija

B. ultrazvok

C. magnetna resonanca

D. ureteroskopija

E. cistoskopija

Ledvična angiografija je predvsem uporabna

A. za dokazovanje ledvičnih kamnov

B. za dokazovanje refluksa urina

C. za dokazovanje patološkega žilja

D. za dokazovanje ultrafiltracije

E. za dokazovanje pretoka urina

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Katera preiskava ne sodi med urodinamske preiskave

A. cistometrija

B. cistoskopija

C. uroflovmetrija

D. urografija

E. cistostoma

Katera preiskava ne sodi med urodinamske preiskave

A. cistometrija

B. renoskopija

C. uroflovmetrija

D. cistografija

E. urografija

Katera preiskava sodi med urodinamske preiskave

A. cistografija

B. renoskopija

C. uroflovmetrija

D. uterometrija

E. urologija

Pri raku ledvice se odstrani

A. obe ledvici

B. obolela ledvica

C. zgornji del sečnega mehurja

D. bezgavke v hilusu

E. suprarenalna žleza

Fimoza je

A. zoženje orificija ureterja

B. zoženje prepucija

C. zoženje semenovoda

D. zoženje uretre

E. zoženje stenoze

Renalna kolika

A. je bolečina zaradi ledvičnih kamnov

B. spremljana je z pionefrosom

C. nastane pri asimptomatski hematuriji

D. potrebuje ultrazvočno diagnostiko

E. lahko vodi do hidronefroze, če je povzročena zaradi kamnov

Retenca testisov

A. nastane zaradi zaostalega urina

B. nastane po operaciji na mehurju

C. se zdravi po puberteti

D. potrebuje operativni poseg

E. je operativna fiksacija v skrotum

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Adhezije prepucija

A. so zarastline med glavico in prepucijem

B. so zarastline med glansom in orificijem

C. potrebuje nujen kiurškim poseg

D. se zdravi konzervativno

E. spontano popustijo v začetku pubertete

Zarastline prepucija

A. se ne prekinjajo kirurško

B. se operirajo takoj po deček shodi

C. se spremljajo s strani staršev

D. zahtevajo cirkumcizijo

E. zahtevajo ekscizijo

Cistosotma

A. je kateter v sečnici

B. je kateter v sečnem mehurju, speljan preko trebušne sten navzven

C. je komunikacija sečnega mehurja in maternice

D. je komunikacija med sečnim mehurjem in vagino

E. se aplicira pri urinski inkontinenci

Urinski kateter

A. se vstavi preko ureterja v mehur

B. je praviloma enkraten pri daljših operacijah

C. uvaja se sterilno

D. pri ženski je vstavitev enostavnejša

E. silikonski ne potrebujejo zamenjave

Lestvica za oceno zavesti se imenuje Glasgow Coma Scale in temelji na

A. odpiranje oči

B. odpiranje ust

C. najboljši govorni odgovor

D. najboljši motorični odziv

E. najboljši senzorični odziv

Lestvica za oceno zavesti se imenuje Glasgow Coma Scale in

A. ocenjuje odpiranje oči

B. ocenjuje odpiranje ust

C. je do 4-15

D. najboljši senzorični odziv

E. najboljši motorični odziv

Katere od naštetih so nevrofioziološke preiskave

A. motorični evocirani potenciali

B. endoskopska retrogradna holedohopankretatikografija

C. encefalopatija

D. elektromiografija

E. ehosonografija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Hidrocefalus

A. lahko nastane zaradi obstrukcije kroženja likvorja

B. se pogosto razvije v tretjem letu življenja

C. se zdravi z intraspinalno infuzijo

D. je vodenoglavost

E. je posledica premajhnega izločanja likvorja

Zdravljenje hidrocefalusa temelji na

A. zvečani produkciji likvorja

B. zmanjšani produkciji likvorja

C. povečani absorpciji likvorja

D. zmanjšani absorpciji likvorja

E. infuziji v likvorski prostor

Pretres možganov

A. je raztrganina možganov

B. spremlja prehodna motnja zavesti

C. povzroča krvavitev iz manjših žilic možganovine

D. spremlja amnezija

E. povzroča izgubo ravnotežja

Pretres možganov

A. je reverzibilen proces

B. je raztresenost možganov

C. spremlja prehodna motnja zavesti

D. povzroča krvavitev iz manjših žilic možganovine

E. spremlja amnezija

Po poškodbi glave

A. se lahko razvije pljučni edem

B. se lahko razvije možganski edem

C. se lahko premaknejo možganske mase

D. je nujno antibiotično zdravljenje

E. potrebujemo transfuzijo

Epiduralni hematom

A. je najpogostejši v zatilnem predelu

B. ima lahko lucidni interval

C. redko potrebuje kirurško oskrbo

D. povzroča razširitev zenice na isti strani in hemiparezo nanasprotni strani

E. na levi strani povzroči hemiparezo na isti strani

Subduralni hematom

A. je lahko akutni in kronični

B. nastane kot krvavitev iz meningealnih arterij

C. je pogostejši pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo

D. je najpogostejši na lobanjskem dnu

E. nastane med duro in ventrikli

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Subduralni hematom

A. je pogostejši pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo

B. nastane kot krvavitev iz karotidnih arterij

C. je lahko akutni in kronični

D. je najpogostejši na lobanjskem dnu

E. nastane med duro in ventrikli

Subduralni hematom

A. je pogostejši pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo

B. nastane kot krvavitev nad duro

C. je lahko kronični

D. je najpogostejši na lobanjskem dnu

E. nastane med duro in lobanjo

Zvišan intrakranialni tlak

A. je povišan pri vodenoglavosti

B. se meri v notranji karotidni arteriji

C. je, če je meritev nad 15 mm Hg

D. povzroča povečanje prekrvavitve v možganih

E. povzroči tahipnejo

Za tumorje centralnega živčevja velja

A. da je v diagnostiki na prvem mestu ultrazvok

B. da so najbolj ozdravljivi z radioterapijo

C. da so najpogostejši gliomi

D. da v predelu hipofize lahko izločajo hormonsko aktivne snovi

E. da simptomi odgovarjajo lokalizaciji

Subarahnoidalna krvavitev

A. je krvavitev nad trdo možgansko ovojnico

B. ima najpogostejši vzrok v razpoku anevrizme

C. je pogostejša pri pacientih s povišanim krvnim tlakom

D. nima krvavkastega likvorja pri lumbalni punkciji

E. se najlažje dokaže z endoskopijo

Pri popolnem izpadu perifernega živca ugotavljamo

A. tetraparezo

B. atonijo

C. afazijo

D. arefleksijo

E. spazem

Pri popolnem izpadu perifernega živca ugotavljamo

A. paraparezo

B. anestezijo

C. afazijo

D. spazem

E. arefleksijo

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Utesnitvena nevropatija

A. je poškodb centralnega živca zaradi poškodbe

B. je okvara zaradi ponavljajočih se mehanskih dejavnikov

C. na nogah so pogostejše kot na rokah

D. je najpogostejša v zapestnem prehodu

E. nastane zaradi zadebelitve živca

Utesnitvena nevropatija

A. na nogah so pogostejše kot na rokah

B. je okvara zaradi ponavljajočih se mehanskih dejavnikov

C. je poškodb perifernega živca zaradi elektrike

D. je najpogostejša v kolenskem prehodu

E. nastane zaradi zadebelitve živca

Katere od naštetih operacij sodijo med estetske operacije obraza

A. dermabrazija

B. abdominoplastika

C. rinoplastika

D. hernioplastika

E. redukcijska mamoplastika

Katere od naštetih operacij sodijo med estetske operacije obraza

A. redukcijska rinoplastika

B. abdominoplastika

C. rinoplastika

D. hernioplastika

E. dermotomija

Katere od naštetih operacij sodijo med estetske operacije na obrazu

F. rinoplastika

G. mamoplastika

H. abdominoplastika

I. hernioplastika

J. blefaroplastika

Katere od naštetih operacij ne sodijo med estetske operacije na obrazu

A. rinoplastika

B. liposukcija

C. abderoplastika

D. hernioplastika

E. blefaroplastika

Povečanje dojk imenujemo

A. mamopeksija

B. augmentacijska mamoplastika

C. redukcijska mamoplastika

D. mamoskopija

E. mamoabrazija

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Sedlast nos korigiramo z

A. otopostazo

B. rinofimo

C. rinoplastiko

D. redukcijsko rinobrazijo

E. otoplastiko

Opekline

A. so razdeljene na vrsto energije ki jih povzroča

B. razdelimo na povrhnje in globoke

C. razdelimo na epidermalne, dermalne in subdermalne

D. razdelimo po stopnjah

E. zdravimo praviloma z resekcijo kože

Pravilo 9

A. se uporablja kot formula za izračun elektrolitskih potreb pri opečenemu

B. pomeni da površina dlani ustreza 1% telesne površine

C. se enako uporablja z odrasle in otroke

D. površina spodnje okončine je 2 x 9% telesne površine

E. površina zgornje okončine je 2 x 9% telesne površine

Zdravljenje opekline

A. ne potrebuje vedno bolnišnično zdravljenje

B. vedno potrebuje bolnišnično zdravljenje pri električnih opeklinah

C. potrebuje kožne presadke po tangencialni nekrektomiji

D. potrebuje nadomestke plazme pri epidermalni opeklini

E. je odvisno od globine in površine opekline

Zdravljenje opekline

A. ne potrebuje bolnišnično zdravljenje če so subdermalne

B. vedno potrebuje bolnišnično zdravljenje pri električnih opeklinah

C. vedno potrebuje proste kožne presadke

D. potrebuje nadomestke plazme pri epidermalni opeklini

E. je odvisno od globine in površine opekline

Keloidi

A. so spremenjeni deli bradavic

B. lahko nastanejo tudi zaradi virusne infekcije

C. se zdravijo operativno

D. imajo sestavo v kateri prevladuje kolagen

E. se odstranjujejo operativno

Keloidi

A. so degenerirani deli lasnih mešičkov

B. lahko nastanejo tudi zaradi virusne infekcije

C. se posledica hipertrofičnega brazgotinjenja

D. imajo sestavo v kateri prevladuje eritropoetin

E. se ne odstranjujejo operativno

Izpitna vprašanja kirurgija 2015/16

Pigmentirane kožne spremembe

A. se morajo vedno odstraniti

B. najpogostejši so melanocitni nevusi

C. so običajno benigni in potrebujejo spremljavo

D. so tvorbe iz žilnih struktur

E. se odstranjujejo po določitvi dermatologa

Pigmentirane kožne spremembe

A. na trebuhu se morajo vedno odstraniti

B. najpogostejši so melanomi

C. so običajno benigni in potrebujejo spremljavo

D. so tvorbe iz žilnih struktur

E. se pregledajo dermatoskopsko

Maligni kožni tumorji

A. najpogostejši je maligni melanom

B. bazalnocelični karcinom pogosto zaseva

C. melanom potrebuje vedno kirurško odstranitev z varnostnim robom

D. bazalnocelični najpogosteje nastane na koži, ki je izpostavljena soncu

E. zahtevajo vedno radikalno ekscizijo z 1cm robom

Kožni režnji

A. so deli kože in podkožja, ki so na treh mestih dvignjeni od podlage

B. je lahko prosti in takrat se anastomozira živec in žile

C. prinašajo bolje prekrvljeno tkivo v defekt

D. se uporabljajo vedno kot prosti režnji

E. se uporabljajo za kritje globokih defektov

Režnji v rekonstruktivni kirurgiji

A. so drseči deli kože in podkožja, ki so na treh mestih dvignjeni od podlage

B. so lahko prosti in takrat se anastomozira živec

C. prinašajo bolje prekrvljeno tkivo v defekt

D. se uporabljajo vedno kot prosti režnji

E. se uporabljajo za kritje kožnih defektov